Moj mir natisni
Prispeval AnonimNica   
Torek, 29 April 2014 12:30

Prelomim se v obljubo, kot vzbujen fragment.

Spajati prepozne prej in prehitre potem v (za)časno,
zarezo ubraniti praznini,
sebe dajati samega v videnje.

Vzdržim se v obljubi, kot predrugačen svet.


-----

Kje se srečamo kot misel? Kje se nagne čaša v lok do dna?
da ravnotežje lahkega prehoda.

Kje se srečamo kot dejanje? Kje se robovi zrahljajo v enostaven krog? 
Da smer ostane brez vodnika.

-----

Odsotnost

prihajajočih sonc, senc in spominov,
žgočega sobivanja jezikov,
premočrtne slutnje mesenega srca, ki bije preko.

Čuvam te, odsotnost moja.
Med nama je
isto nebo

in luna se kotali v debelem soju preko trav.
Tam prihajaš tih, prav tak ko odhajaš -
v šepetu skrbnega, ki ve za samoto.

-----

Do kod sega minljivo

Trajaš leta, čas vzameš, ga gneteš, o(b)stajaš.
Nosiš telo, mehka kamnina se oblikuješ v steber,

do neminljivega.

-----

V smeh me spremljaš, ko nenadoma ustaviš gib,
pridržiš roko, mene v zaupanje.
V smeh me lepšaš, ko dihoma preženeš vrzel,
vzplapolaš celoto, sebe v trajanje.

Navzočnost je mehka tišina tistega, ki ve za glas.