|
|
|
Milčin kotiček - (Ne)zaposlena |
 |
 |
 |
|
Milča
|
|
Petek, 26. september 2008 00:00 |
 Milčin kotiček - (Ne)zaposlena
Danes je moje razmišljanje čisto vsakdanje in običajno. O ženskah in o tegobah čisto iz socialnega vidika. Nič ne morem storiti, da bi bilo drugače. Meni pa je vseeno leglo na dušo in tam leži.
Draga Tevža,
ali si pomislila, koliko žensk bi bilo rado danes na tvojem mestu, ko si se kot cunja privlekla iz službe, v rokah držeč dve veliki vrečki največjih trgovskih gigantov , ki si jih obiskala mimogrede in rdeča v obraz kot rak, ko sta ti tvoja dva nadebudna sina kričala naproti brez obveznega zdravo: »Mami, kaj bo danes za kosilo?« ...Nisi, ne?! Ne verjameš? Verjemi! Veliko jih je, veliko.
Kajti v naši lepi, rožnati kot popek in mali, predvsem mali, deželici je veliko »babnic« najinih let, doma. Pa ne zato, ker same tako želijo, ampak zato, ker tako pač je. Ostale so brez dela, brez službe, brez tistega rednega jutranjega rituala, ko je treba po vojaško vstati in opraviti 23 različnih domačih del, da se lahko potem odpraviš službenim dolžnostim naproti. Ostale so tam nekje na sredi poti. To je zelo težavno obdobje - niti slučajno še nisi star in niti slučajno nisi več mlad. Tako na neki prekleti sredini stagniraš in preklinjaš državo, sistem in občasno tudi sebe.
Ti boš sedaj, še vsa cunjasta in jezna, ker je ura že 17.00, ti pa še vedno nimaš niti malo pospravljene kuhinje, jezno dejala: »Pa kaj, čist' nič jim ne manjka«. Samo jaz ti lepo umirjeno povem, da nimaš prav. Spet nimaš prav, ker gledaš iz napačnega zornega kota. Res, da nimajo nad sabo šefa kot risa , ki bdi nad njimi in da jim ni treba vsakodnevno gledati zdolgočasenih in vzvišenih sodelavk, ki že malo po prihodu na delo začnejo tarnati, kako so lačne, kako so zaspane in kako jih na tem ljubem svetu nihče več ne razume. Mimogrede še povedo kakšno izredno zanimivo in srce parajočo zgodbo o katerem izmed svojih otrok, ti pa se moraš prisiljeno in vljudno smehljati. Saj ne rečem, to je naporno in za to so mamice in žene, ki so doma, res prikrajšane, a po drugi strani …. Kaj pa, ko midve domov prineseva plačo in v mislih plaho računava , če bo kak evro to pot le ostal za frizerja ali pa celo za obisk Celovca. Takrat pa tem najinim »vrstnicam« brez služb ni treba nič seštevati in odštevati. Saj so le iskreno vesele, če bodo mogoče ta mesec le prišle skozi, ko je imel možek priliko in naredil nekaj nadur več … Žalostno, kako žalostno! In najbrž bo morala tiste hlače, ki jih že tako dolgo gleda v katalogu, prestaviti na naslednji mesec, ker sta sedaj na vrsti otroka. Evo. vidiš, da še zdaleč ni preprosto. Pravzaprav je zelo resno, žalostno in vedno bolj opazno. Pa se mi zdi, da nekateri tega ne vidijo. Lastni denar jim je že tako zlezel pod kožo, da jim je opešal vid in sluh. Pa ravno tistim, ki bi lahko kaj naredili.
Zato pa so mamice doma in vedno več jih je. Lepo kuhajo kosilo, če imajo kaj kuhati in pospravljajo po stanovanju, če ga imajo in plaho gledajo okoli sebe. Po mojem se bojijo. Veš česa? Bojijo se naslednjega dne, pa še naslednjega, pa vsakega naslednjega. In malo je veselja v takšnih ljudeh. Saj je čisto normalno, da se nimaš česa veseliti z napol praznim želodcem in polno glavo skrbi in tegob. Štekaš, Tevža?
Saj vem, da si se zamislila, in zdaj mi boš počasi dala prav.
Zato bodi pridna in v ponedeljek, ko se bo ponovila današnja zgodba in boš tik pred tem, da potegneš »štrik«, strumno, pogumno in z dvignjeno glavo stopi naprej, se iskreno zahvali za službo, za otroke, za moža in, če bo še kaj prostora, zame, ker te vedno tako lepo opomnim, da ne pozabljaš.
Komu se moraš zahvaliti, se sprašuješ. Kaj pa vem. Gotovo verjameš v kakšne naravne sile ... Če ne, pa zapoj tisto od Golavškove: »Kličemo naravne sile, zraven palčke, dobre vile, floro favno in …«
Rada te ima,
Milča
P.S. Spet sem izpustila meni ljubi finančni izračun. To pot ni kriv kalkulator ampak sem preprosto šibka in premalo seznanjena s povprečno plačo povprečnega Korošca. Sicer poznam povprečno plačo povprečnega Slovenca v zadnjem mesecu, vendar mi zdrava kmečka pamet ne dopusti, da bi tisti izračun mešala z nami, trdnimi Korošci.
|
|
Naključno iz Kšajtnih
Potopis: Od Vardarja do Triglava - četrti del - Stran 2
Rubrika: Potopis
JPAGE_CURRENT_OF_TOTALZdaj smo za sabo imeli že večino potovanja. Izmed večjih mest oziroma centrov nas je čakal samo še hrvaški Zagreb, ki...
|
Tatjana Kokalj - Zajec Emil na počitnicah (2009)
Rubrika: Knjiga
Tatjana Kokalj, pisateljica in profesorica razrednega pouka, je avtorica številnih del za otroke in mladino: Abeceda na potepu, Danes nastopamo, V...
|
Potopis: Južna Amerika, četrti del
Rubrika: Potopis
Jasmina in Aljoša sta lani na potovanju po Južni Ameriki, med 12.3. in 14.8., obiskala Argentino, Bolivijo, Peru in Čile. V...
|
|
Kšajtni 
