Bajta Kšajtni Ostalo Leposlovne objave Milčin kotiček - Mi gremo pa na morje ...

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Milčin kotiček - Mi gremo pa na morje ... PDF natisni E-pošta
Prispeval Milča   
Torek, 02 September 2008 00:00

Milčin kotiček Milčin kotiček - Mi gremo pa na morje ...


Danes je moje razmišljanje slano, vroče in brez obveznosti. Nič ne morem storiti, da bi bilo drugače. Mi je pa vseeno leglo na dušo in tam leži.

Draga Tevža,

Kako je kaj? Si se letos kaj odklopila in odšla za dobrih 10 dni kam drugam? Ste si privoščili dober, nepozaben dopust, ste bolj skromno kampirali ali mogoče čisto nekaj  tretjega?

Dopust! Kako ga čakamo vsako leto kot pes na kost. Potrpežljivo stojimo v vrsti in odštevamo dneve, ko bo prišel čas za nas. Večina takrat koristi 14 dni letnega dopusta oziroma pravilno rečeno deset delovnih dni. Vsako leto od maja naprej preklinjam, da nisem učiteljica. Pa še med letom se večkrat spomnim na njih: med krompirjevimi počitnicami, med božičem, pa tam v februarju in seveda za prvomajske praznike. Mi, uboga povprečna raja, pa se borimo in pritiskamo na šefe s takšnimi in drugačnimi fintami, največkrat z : »Ja kakšen dan moram biti doma, otroci imajo počitnice in nimam jih kam dati!« To kar zažge, sploh če ima tudi šef majhne otroke in nima kam z njimi. Včasih se torej zgodi čudež in nekdo te razume! Veličastno, kajne? Nekdo te razume.

Torej, pride dan! Zdaj ko se naj bi odprla nebesa, te posrkala in bi moral biti teh nekaj dni v oblakih, se navadno zgodi ravno obratno. Zelo rada poslušam zgodbe mojih prijateljev, znancev, sosedov in sorodnikov. Vsi so imeli fantastične apartmaje, vreme brez oblačka, otroci tako enkratni, kot bi jim pred dopustom kdo vstavil »čip za pridne otroke«, družba enkratna in cene full znosne. Sami superlativi. Za komaj 12-14 kun! Na Hrvaškem seveda. Potem pa sem si svoje čase razbijala glavo, kako da jim tako uspe. Kje za vraga najdejo takšne rajske kotičke? Mi pa tega nikoli ne znamo. Vse je drugače. Največja razlika pa je seveda pri piru, »naš« najcenejši je 18 kun. Evo?!
 
Trendi se spreminjajo in Hrvaška za povprečnega slovenčka in slovenkico izgublja svoj čar. Letos je bil napad na Tunizijo, Djerbo, pa še Grčijo in celo Egipt.  In spet najdem v svojih krogih modele, ki so to koristili. Bilo je tako dobro, tako nepozabno in seveda all inclusive, kajti to mora biti, to je carsko, mi je vsa zagreta zatrjevala znanka, ki bi glede na svoj stas morala biti čisto lepo zadovoljna z nočitvijo z zajtrkom, za ostale obroke pa z vodo. Zdaj boš pa rekla, da sem nesramna in da tudi midve že nekaj časa posegava po majicah XL variante. No, za nameček pa je bila ta ponudba za borih 300 EUR, z letalskim prevozom vred. Pa kako, da mi nikoli ne dobimo takšnih katalogov v roke. Zgodbice so tako različne, kot smo ljudje, in lepe tako, kot mi nismo. Nekaj časa se sekiraš in tuhtaš in v sebi teptaš tisto znano slovensko človeško lastnost* in čakaš na naslednjo leto, ko bo, prisežeš pri celi žlahti, drugače. Takrat boš ti car in oznanjal daleč naokoli (nek se čuje razkoš), kako nepozabno in fenomenalno si v čisto drugem svetu pil čisto drugo vino in bil kakšen slab meter nad zemljo. To je to! Ali pa mogoče tudi ne!

Tevža, moja dobra prijateljica mi je letos polepšala poletje. Poklicala me je z dopusta in pošteno priznala, da je pristala v pravi beznici, apartma brez oken, WC skoraj v kuhinji, s terase pa se vidi le modro nebo (ker je premajhna, da bi videla morje  čez betonsko ograjo). Kar kamen se mi je odvalil od srca. V spoznanju, da nisem edina, ki vsako leto mahne mimo, sem odprla liter belega pri belem dnevu in nazdravila sebi in tja nekam gor. Včasih res pogledam v nebo in se zahvalim. Komu? Ne vem, ampak nekaj mi pravi, da le gleda dol na mene kakšen angel, sicer bolj poredko, pa vendar. No, prijateljica je dopust vsekakor lepo preživela, čeprav jo je začetek vrgel iz tira. Take imam rada, take, ki priznajo, da so se pošteno za j…. Ljudje se pač moramo v življenju znajti in se izkopati.

Tevža, zdaj bom pa končala in si počasi šla umit zobe, ker že dve uri zamujam, se preoblekla v kopalke in za svojimi sotrpini odjadrala na plažo. Zdaj si uganila, da ti to pot pišem z morja, slanega Istrskega morja. Spet nisem dobila pravih katalogov prave agencije v roke. Ždim pred 100 let staro prikolico, pijem špricer iz čisto navadnega vina in sedim za mizo, pravzaprav za dvema skupaj potisnjenima mizama, pokritima s plesnivim prtom, v senci in pišem.  Uživam stare sindikalne počitnice. Pa čisto tiho moram biti, kajti letos je še to razkošje. Letos dopust sploh ni bil v planu.
Sem srečna, sem zadovoljna? Kaj pa vem. Sicer pa je to že lahko tema za naslednje pismo.
 
Rada te ima,
Milča

*zavist - če niste vedeli, pa ste!

P.S. Danes sem v pismu izpustila finančne izračune povprečnega slovenčka, saj sem namreč brez  kalkulatorja.  Na pamet pa ne gre več.
 

Naključno iz Kšajtnih

Potopis: Od Vardarja do Triglava - četrti del - Stran 2
Rubrika: Potopis
Stran 2 od 2Zdaj smo za sabo imeli že večino potovanja. Izmed večjih mest oziroma centrov nas je čakal samo še...
Nina Retko - Z naslovom - Stran 2
Rubrika: Leposlovne objave
Stran 2 od 2 Na koncu nisi prišel.  Iskala sem ulico. Zagotovo je bila prava, tista, po kateri sem hodila. Hiš...
Opeth: Heritage (2011)
Rubrika: Muzika
Naloga kritika, čim bolj objektivno ovrednotiti delo umetnosti, je zelo nehvaležna. Morda ste se ob besedni zvezi delo umetnosti zahahljali, češ,...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti