|
|
|
Barbara Žvirc - Ljubezen na (o)bali |
 |
 |
 |
|
Prispeval Barbara Žvirc
|
|
Četrtek, 22 Maj 2008 00:00 |
 Barbara Žvirc - Ljubezen na (o)bali
Deliva si okamenelost udov,
ko mi v poznojutranjih gubah rjuhe
čez hrbet ženeš črede samorogov
in tvoj polbog poželenja
v ihti ruši moje oltarje.
Mrmrava vročične mantre,
da bi trenutki zamrznili
v ponavljajoči se eroticizem.
LJUBEZEN NA (O)BALI
*
plašno in
brez dotika
si ježil kožo srca.
*
izpod vek
čez nasmeh
sta se srečali roki
*
šla sva po bližnjici
čez razdaljo
do naju
*
vonj po ljubezni
zatikava
v reže hrepenenja
*
občasno pobegneva
mlade trave
barvat v dvojino
*
na mozaik
srčne kože
mi pišeš pesem
*
v polnočnih labirintih
preganjava
goreče samoroge
*
s soljo telesa
orjeva njive
v prebujeno zemljo
*
v hrib
kjer se spomladanske
trave sanjavo
z rokami v nebo
dotikajo čarnega sonca
sva položila
najino mlado ljubezen.
*
pod iglasto streho gozda
me golo oblačiš
v bojne barve ljubezni
*
lepa sem
ko se dotikajo
najina ušesa
*
v temi
čez krila naslade
roso vabiva v dan
*
pet dni
sem vrba žalujka
dva znanilka pomladi
*
če pridejo
črne
in strašne
čez vsa leta razlike -
misli moreče -
jih še tople
zakopljem
in amen je najin poljub -
ne bodo ljubezni bodike!
POLNOČNE
*
Maslena jabolka iz sanj
mi polagaš na oči
in platnene kite noči
vežeš čez rame.
Da kakor včasih,
da kakor zmeraj,
da čisto potiho
stopim na umito nebo.
S koprenastimi oblaki
oblečem jutra v pesem,
sonce podtaknem med drevesa
in zaokrožim dan.
*
Zavesa vrbe
ti pada na lica
in ptice ne letajo visoko,
ko črni veter
podi viharje čez njive.
Ti pa si greš s prsti skozi lase,
pristaviš za kavo
in prebiraš ljubezen.
V okna se zaletava dež
in mokre zemljevide
riše vse do puhteče prsti
na kateri si pustil rahle odtise,
ko si se zgodaj,
že drugič,
vračal iz gozda.
Z napušča kapljajo obljube
in v hišo zanese prvi jesenski list.
Oblečeš toplejše hlače
in me pokličeš h kosilu.
*
Čisto kratki vdihi
so takrat,
ko dotike vpletaš v moje lase.
Čisto kratke sekunde
so takrat,
ko lepiš poljube
na pregrinjalo telesa.
Čisto kratke sanje
so takrat,
ko prepletava želje
za sadike juter.
Čisto predolge ure
so takrat,
ko sama sediva
vsak zase.
Čisto prehitro odhajaš…
*
Sva zgodba v isti knjigi
pa vendar
poglavja narazen.
Na tvojih papirnatih brežinah
zimuje
najino medprostorje,
na moji mavrični platnici
še zmeraj
klijejo besedna semena.
POBRANKE
*
Malo
in še malo
bolj
sva sama.
Malo ti
in malo jaz.
*
Kri-s-tal
zime
tisto mrzlo
zver v meni
potiska
v silno hrepenenje,
ko mi počasi
padaš čisto
dol na obraz.
*
Pogrneš me.
Nasmejano
še od prejšnje noči
in v tišini prve
jutranje kave
oblačiš časopis
in slačiš hlače.
Da še enkrat
stopiš čezme
na pravo stran
začetka dneva.
Utripam.
*
Na obronkih
rdečega mesta
je moja senca počasna.
V mislih še zmeraj
s tabo
mečka mlado travo.
*
Nista
ne veter
ne sonce
zavesa neba.
Ne oblaki
puhasti od ljubezni,
ne luna
srebro noči.
Drobne zvezde-
žarometi-
skrivajo najine oči.
*
Večer drhti v
hladu,
ko vročično
lepiva poljube...
|
|
Naključno iz Kšajtnih
Primož Karnar - Slovenc naj bo!
Rubrika: Leposlovne objave
Primož Karnar - Slovenc naj bo Ljudje si radi postavljate vprašanje: »Kdo sploh smo?« Antropocentrizem napeljuje na vrsto podvprašanj. Zakaj...
|
H.P. Lovecraft - Zgodbe (2008)
Rubrika: Knjiga
V Novi Angliji živeči in umrli kultni pisatelj grozljivke, tradicionalist, rasist in mož izjemno dolgega obraza, H.P. Lovecraft (1890 – 1937),...
|
Miha Pintarič - Neškropljene Limone (2008)
Rubrika: Knjiga
Limone, okusne in zrele, nikakor zelene ali gnile, je Miha Pintarič ponudil med nas. Ker mu je lažje napisati knjigo kot...
|
|
Kšajtni 
