V Kompleksu sem že dostikrat imel čast poslušati nastopajoče tako rekoč sam, zato mi včerajšnjo (30.1. 2010) obilno sneženje ni vlivalo optimizma glede številčnosti obiskovalcev. Vendarle si je mini-festival WinterStrike, ki se je letos odvil že tretjič, očitno že pridobil status tradicije z dobrim imenom, saj sem ob prihodu v dvorano, ko so svoje veščine ravno kazali fantje iz skupine Scepsis, videl precejšnjo število metalcev in metalk (na oko približno 70), ki so odobravajoče razgibavali svoje glave v ritmu glasbe.

Po ogledu “running list-e” sem kaj hitro ugotovil, da navkljub temu, da sem prišel dobro uro prepozno nisem zamudil praktično ničesar, saj je ena od nastopajočih skupin (Eruption) odpadla (po neuradnih informacijah, bi naj eden izmed članov skupine odšel na smučanje) in tako so bile na sporedu samo štiri (po vrstnem redu igranja: Scepsis, Gonoba, Vulvathrone, Lene kosti), namesto petih skupin.

Kot že omenjeno, dokaj solidno število poslušalcev, so ogreli domačini Scepsis (gre za projekt članov koroških skupin Wartune in Thraw) in to dodobra, saj je po moji oceni ob njihovem nastopu bilo tudi največ t.i. “feedbacka” od občinstva in ustvarili so tudi največjo gnečo pred odrom. Razlogov je zagotovo več, najbolj pač, bode v oči, da so fantje domačini in da preigravajo znane komade glasbenih velikanov kot so Vio-Lence, Forbidden, Death…, katere pozna praktično vsak. Vseeno pa je treba priznati, da so priredbe odigrali tehnično odlično in všečno, predvsem je izstopal vokalist in basist Tilen Hudrap (mimogrede – je tudi eden izmed organizatorjev) ob priredbah skupine Death, kjer sem imel občutek, da poslušam preminulega Chucka (pevec skupine Death).

Če so se komu pavze med nastopajočimi zdele predolge, si je zagotovo lahko krajšal čas z gledanjem raznoraznih t.i. “monkey business” scen, pri katerih je gotovo močno prednjačil neki kratkolasi mladostnik, ki je več časa v dvorani preživel s spuščenimi kot pa oblečenimi hlačami. Za nekatere je bilo to očitno neokusno, za druge pa spet samo zabavno, dejstvo pa je, da se kaj takšnega lahko tolerira brez, da bi prišlo do fizičnega nasilja ali odstranitve, samo na prireditvah takšnega kova.

Opičje scene na stran, a še vseeno ostanimo pri živalih. Zakaj? Preprosto zato, ker se naslednja skupina - Gonoba, ki je nasledila Scepsis, sama označuje kot “technical camel metal”. Po odigranem nastopu (blizu 40 minut), sam nisem našel dosti asociiacij na kamele, pa vendarle, nastop je bil soliden in poslušljiv. Fantje so predstavili svoj prvenec “Chains of Ignorance”, ki je nekakšna mešanica thrash-death-melodic metala, proti koncu pa so razveselili še vse ljubitelje skupine Exodus, ko so zaigrali njihovo znano pesem “War is my Sheppard”

Kot tretji nastopajoči so igrali fantje iz Murske Sobote in okolice, ki glede na ime častijo vse kaj drugega kot pivo. Imenujejo se Vulvathrone in sami sebe označujejo kot porno-gore-grind-brutal death metal. Vulvathrone so pred kratkim izdali novo ploščo “Passion of Perversity” in iz tri članske zasedbe, ob pridobitvi novega člana, so postali kvintet. No, na žalost, tega kvinteta v Kompleksu nismo videli, saj je manjkal basist in so tako Vulvathronovci, svojo brezkompromisno, brutalno, hitro in energično glasbo, pač predstavili kot trio in, roko na srce, sploh ni bilo slabo.

Okrog polnoči je prišel čas za headlinerje večera – skupino Lene kosti, ki je nastala daljnega leta 1978, se pravi, še celo preden sem se sploh rodil. Je to dovoljšen razlog, da imamo pred takšno zasedbo že avtomatsko respekt? Zagotovo ne, vendarle pa v njihov prid govorijo druga dejstva – kot denimo to, da so igrali kot predskupina Grave Diggerjem, da sta na njihovem najnovejšem albumu (naj bi izšel nekje v začetku leta 2010) sodelovala legendarni Mat Sinner (Primal Fear, Sinner) in Manni Schmidt (ex- Grave Digger, ex- Rage) in veljajo za začetnike heavy metala v Sloveniji.

Kakorkoli že, stare kosti, kot so se nekateri znali pošaliti na račun njihovih let, so svoj nastop popestrili še z odrsko scenerijo, saj so nanj postavili stojalo z lobanjo, pevec, Dr. Evil, pa je ob prvem komadu na oder prišel oblečen v nekakšno mešanico zdravnika in mesarja.

Nastop, ki je trajal dobro uro, je bil, pričakovano, izveden profesionalno in je bil verjetno prava paša za ušesa ljubiteljev heavy metala, vendarle je ob tem malce čudno, da so vse tri predskupine igrale death (thrash) metal, glavna skupina pa heavy metal, kar kot vemo, da nekako ne gre skupaj.

Vseeno pa lahko zaključimo, da je festival izpadel dobro, malce je sicer zagodel sneg, saj se je menda kar dosti ljudi, ki so si že rezevirali karte, odločilo, da raje ne bodo tvegali vožnje po zasneženih cestah. Tudi zvok je bil kot smo to že vajeni iz Kompleksa odličen (pohvale ozvočevalcema), za dodatno popestritev pa so pripravili tudi t.i. metal market s solidno glasbeno in drugo izbiro.

Tako zagotovo lahko upamo, da bomo v začetku leta 2011 videli tudi četrto nadaljevanje festivala WinterStrike, pri čemer upam na še bolj raznolike glasbene zvrsti in manj odmikanja od predvidenega urnika nastopajočih.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.