Na petkov večer, 22. aprila 2011, je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika gostila pisatelja, pesnika, dramatika in režiserja Vinka Möderndorferja. V prijetnem klepetu z Barbaro Žvirc je spregovoril o svoji službi, ki je hkrati njegov hobi – o ustvarjanju besedil, tako proznih, dramskih kot tudi o pisanju poezije.

Möderndorfer se je predstavil kot strastni bralec, ki neprenehoma bere; samega sebe vidi predvsem kot dobrega bralca. Kadar ne dela v gledališču, bere, da nato ve, kaj v gledališču početi – je režiser mnogih dramskih, lutkovnih predstav, pa tudi filmski režiser. Režiral je slovenski film Pokrajina št. 2, ki je bil premierno predvajan na Beneškem filmskem festivalu, prejel je nekaj eminentnih nagrad in še danes kroži po svetu. Njemu zelo pomembna in predvsem ljuba pa je Ježkova nagrada, ki jo je prejel leta 2010. Je eden redkih avtorjev, če ne edini, ki se nagrad ne brani. »Fajn je dobiti nagrado,«, pravi Möderndorfer, saj so potrditev dela, spodbuda za naprej in priznanje, da si nekaj dobrega naredil, ter je bilo to hkrati opaženo.

Njegovo ustvarjanje, ki nikakor ni poklic, temveč način življenja, kot pravi, skoraj vsako leto prinese njegovo knjigo na knjižne police. Tako je v letošnjem letu izšel njegov roman Nihče več ne piše pisem, ob tem pa na vprašanje Žvirčeve, kdaj je sam nazadnje napisal pismo, z nasmeškom odgovori, da najbrž v vojski. Nato sta spregovorila tudi o ljubezni do klasičnih del, ki so predvsem velika zakladnica učenosti in se nato pobližje dotaknila gledališča. Čarobna zaveda, kot mu pravi Möderndorfer sam, ga je pritegnila že v srednješolskih letih, ko je vedel, da v dramskih predstavah vidi nekaj več kot njegovi sošolci. Sedaj piše dramska besedila in je gledališki režiser, ogromno pa tudi prebira dramska dela (ob tem izpostavi dramatiko kot zapostavljeno čtivo med ljudmi). Obstaja mnogo predstav, ki bi si jih želel režirati in je hkrati kritičen do svojega dela – od okoli 100 predstav, ki jih je režiral, je zanj bilo uspešnih le 10. Gre namreč za čarobnost sinergije, ki lahko morebiti uspe morebiti spodleti. Srčnost znotraj njegovega ustvarjanja pa je gotovo eden izmed razlogov, da imajo njegova besedila radi tako profesionalci kot tudi amaterski igralci.

V pogovoru z Žvirčevo je Möderndorfer razkril tudi nemalo novosti, ki prihajajo – tako bo recimo njegova komedija Limonada Slovenica maturitetno čtivo, v jeseni pa izide njegova pesniška zbirka, katere naslov – Prostost sveta – še ni povsem dorečen. Gre za socialno angažirane pesmi; v podobnem tonu pa bo tudi film, ki prihaja na platna, vendar še ne kmalu. Scenarij je sicer menda dokončan že par let, vendar je film velikopotezni projekt, ki za seboj potegne ne samo zalogaj denarja, temveč tudi časa in organizacije.

Pogovor pa je Möderndorfer oplemenitil z nemalo izjemnih citatov tujih avtorjev, ki so dobro ponazorili njegovo predanost svojemu ustvarjanju in predvsem nenehno izpopolnjevanje, ki odmeva v motu – ni težko biti dober, težko je ostati dober.

Po zaključku literarnega večera so vsem bralcem, ki so pridno prebirali knjige v sklopu branja za odrasle »Korošci pa bukve beremo«, podelili knjižne nagrade in praktična darila. Tako so počastili svetovni dan knjige in hkrati nagradili vse starejše bralce, ki so pokazali svojo ljubezen do pisane besede. Kot zanimivost omenimo le še, da se je k branju prijavilo preko 100 bralcev, zaključilo pa jih je nekaj čez 70, kar je gotovo vzpodbudno število.