|
Dogodek v mestu Slovenj Gradec |
 |
 |
 |
|
Maša Čas
|
|
Sreda, 05. november 2008 01:29 |
|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL V petek, 31. oktobra, je po dolgem času zatišja v slovenjegraškem mladinskem kulturnem centru – MKC-ju, ponovno zahruščalo. Morebiti bi kdo pomislil, da hrup prihaja od novih sosedov, ki bojda radi poslušajo radio nekoliko glasneje ali pa da so v mesto prišli volkovi, ki naj bi ravno v teh dneh, po prepričanju naših prednikov začeli strašiti po domovih vse tja do Martinovega, dneva ki je danes verjetno najboljši približek starega evropskega novega leta. Pa niso bili krivi niti razigrani starostniki niti volčje noči, ki smo jih raje zamenjali za noč čarovnic oziroma »haloween party-e«, pač pa mladi muzikantje in pa še več mladeži iz vseh koncev Koroške, ki smo se to noč odločili preživeti v poskočnih ritmih rocka, trash metala in ska-punk-rocka.
Že ko sem se bližala temu hramu slovenjegraške (mladinske) kulture, je bilo videti kar nekaj nasmejanih in klepetajočih obrazov, ki so s čikom v roki pred MKC-jem čakali na začetek koncerta. Publiko so tako ogrevali mladi Black Daisies. Dekle in fantje so igrali predvsem znane rock priredbe različnih izvajalcev in vseskozi simpatično pozivali (predvsem pevec) nekoliko bolj sramežljivo publiko naj se jim pridruži pri petju . Tu pa tam se je kak glasek tudi opogumil in sprejel vokalni izziv, večina pa se jih je le nežno pozibavala v bokih in si verjetno v mislih mrmrala znane melodije ...
V drugo gre rado sicer ne pravijo, ampak v petek zvečer bi temu pritrdil vsak, ki je prisluhnil skupini Thraw, ki je na odru zamenjala Black Daisies . Že ob prvih zvokih kitare je bil namreč prostor ob odru napolnjen z bolj ali manj temno oblečenimi dolgolasci in dolgolaskami. In divji ples okrog izdolbenih svetlečih se buč, se je lahko pričel. Če je prejšni pevec nežno želel pritegniti pozornost publike, jo je pevec skupine Thraw , z močnim glasom zahteval in sploh je bilo nemogoče ob tako silovitih zvokih thrash metala ostati ravnodušen. Najbolj pa me je interesiralo skakanje oz. »bacanje« publike , saj na metalskih koncertih (kot ekspertka za tovrstne prireditve to seveda lahko trdim), razen vratolomnih gibov, tega niti nisem zasledila. Slednje pa je bilo še boljši znak, da je bila publika res dodobra razgreta ...
|
