|
Na Forumu so poved'li
"kura ej! prašičja gripa v moji bajti!oziroma zej čakamo na simptome... tk da pohod po koroški se je očitno ž pričel!" šajša is back se je tudi ustrašila letošnje "epidemije" gripe.
|
|
Uvod v Platonovo filozofijo |
 |
 |
 |
|
Ana Pisar, Anja Benko, Foto: Anja Benko
|
|
Nedelja, 25. januar 2009 22:45 |
|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL Ljubitelji filozofije in predvsem dijaki ravenske gimnazije, ki bomo na maturitetnem preizkusu opravljali filozofijo, smo se v četrtek, 22. januarja 2008, v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, udeležili predavanja z naslovom Uvod v Platonovo filozofijo, ki ga je pripravil predavatelj – dr. Franci Zore.
»Platonova dela so vgrajena v temeljne zahodne civilizacije in kulture. So tudi ena izmed najvplivnejših knjig zahodne filozofije in kulture nasploh. Platon v svojih delih obravnava tako rekoč vsa temeljna vprašanja človeškega bivanja. Cikel predavanj, na katerega smo povabili ugledne univerzitetne profesorje in poznavalce Platonove filozofije, je zastavljen tako, da se bodo poslušalci seznanili s splošnimi obrisi Platonove filozofije, z osnovnimi problemi, s katerimi se je Platon ukvarjal, in zlasti z njegovo teorijo idej, sledila pa bo umestitev Platona v njegov čas oziroma v njegov vsakdan in na koncu še kritika Platonove filozofije.« (prepisano z vabila)
Ljubitelji filozofije in predvsem dijaki ravenske gimnazije, ki bomo na maturitetnem preizkusu opravljali filozofijo, smo se v četrtek, 22. januarja 2008, v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, udeležili predavanja z naslovom Uvod v Platonovo poezijo, ki ga je pripravil predavatelj – dr. Franci Zore.
V uvodnem nagovoru je profesor filozofije na ravenski gimnaziji – Andrej Adam obrazložil, da so se organizatorji (Gimnazija Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika in filozofsko društvo Zofijini ljubimci) za cikel javnih predavanj o Platonu odločili zato, ker so ključna vprašanja (npr. kaj je ljubezen, kaj je dobro, kaj pomeni »biti izobražen«, kakšna je družbena vloga izobrazbe …), ki se tičejo nas kot ljudi, skrita ravno v Platonovi filozofiji.
V dobro uro trajajočem predavanju se je dr. Franci Zore, izredni profesor za zgodovino filozofije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, sprva dotaknil razlage samega dojemanja filozofije. Pri tem je poudaril, da filozofije ne smemo umevno sprejemati, kajti pomembno je, da se zavedamo, da skozi branje do spoznanj pridemo sami in le-teh se ne moremo naučiti. Tako pri Platonovi filozofiji človek sam vnaša svoje interpretacije. Ne obstaja namreč konsenz, kako razumeti Platona, ni dokončnega odgovora, kar tudi ni cilj njegove filozofije. Ne gre za to, kaj je mislil Platon, ampak za to, kaj mislimo mi.
Platonova filozofija je po mnenju predavatelja drama, napisana v dialogih (razen Analogije). Gre tudi za dramo mišljenja – gledalec jo doživlja skupaj z osebami, ki govorijo v tekstu. Dialog, skozi katerega nas pelje Platon vedno še z nekom, otežuje postavljanje, zakoličenje naukov in nas vpeljuje v lastno mišljenje. Namerno nam ne daje rezultatov, saj želi, da se do spoznanja dokopljemo sami. Kot je dejal dr. Franci Zore, glede pisanja filozofije in Platona: »On jo piše pa je ne,« s čimer dosega to odprtost dialoga, postavlja namige in pušča odprta vprašanja, deloma pa stvari tudi razloži. Naša naloga je, da sami »filozofiramo« in sami postavimo stvari v kontekst. Možne so seveda različne interpretacije Platonove filozofije in človek (kot posameznik) vnaša vanjo svoje razumevanje. Bralec je vedno ena izmed oseb v dialogu in tako gre za nekakšno skupno filozofiranje – dialog v posredni in neposredni obliki.
In prav zaradi tega dialoga je pri Platonu po Zoretovem mnenju težko zakoličiti nek sistem (če prebereš en Platonov spis, gre za konsistentno celoto; če pa poskušaš združiti več spisov, je to težja naloga). Nekateri (npr. Nemci) so si kot končni cilj postavili to, da bi prišli do dokončnega Platonovega sistema, a to po Zoretu ni pravi cilj. Do spoznanja mora torej vsak priti sam, saj se filozofije ne moremo učiti kot druge stvari. Zato z dialogi Platon bralca vpeljuje v lastno mišljenje. Vprašanje pa je, ali je njem obstaja tista zadnja resnica ali ne, prav tako je to lahko dosegljivo ali pa tudi ne. Današnje razumevanje Platona po svetu še vedno sproža polemike in na to temo so izvedeni še vedno številni simpoziji. Prav tako lahko kljub časovni oddaljenosti Platona še vedno mislimo. Ima posebno pozicijo, ko rekoč prvi filozof (»filozofija« v tem smislu, kot jo poznajo kasnejši časi). S Platonom se vzpostavi tradicionalni pojem filozofije.Vec fotografij lahko najdete v Albumu.
|
|
|
