Včeraj se je v klubu KompleKS začela redna klubska sezona. Kot precej rednemu obiskovalcu kluba, me ni nič kaj presenetilo, da so se na, z glasbo zelo skopem, jukeboxu, vrteli komadi skupine Iron Maiden. Navsezadnje, kateri petek pa se ne? Bolj pa je presenetilo dejstvo, da sem omenjeno skupino slišal tudi v živo v dvorani. No ja, po pogledu na oder sem hitro spoznal, da tam ne stojijo sloviti Britanci, temveč neki drugi fantje, ki igrajo priredbe tako pristno, da bi jih še največji Iron Maiden fani z zavezanimi očmi le stežka razkrinkali.

Ko sva s fotografom nekaj minut čez predviden začetek koncerta prišla na prizorišče, nisva bila niti malo pozna, saj sva točno vedela, da se bo začelo, kot ponavadi, z manjšo zamudo. Ljudje, ki so se večinoma gnetli ob vedno priljubljenem šanku, so bili tokrat različnih starosti. Nekaj je bilo starih "die hard" Iron Maiden mačkov, nekaj tistih, ki so prišli samo na pivo, prevladovalo pa je standardno občinstvo na metal dogodkih v KompleKSu.

Za vstop v dvorano so naju organizatorji pustili kar nekaj časa čakati, saj menda nihče ni vedel za najin prihod, ampak dobro, navsezadnje sva le uspela. Pred začetkom lokalcev Scepsis, so se nekateri stari prdci, če lahko uporabim izraz, ki ga radi uporabljajo Angleži, zmrdovali za šankom, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. Nekdo je celo "duhovito" izjavil, da je edina dobra stvar pri njih, da ne znajo več kot sedem komadov.

Kakorkoli že, tistim, ki so ostali za šankom je lahko žal, saj so Scepsis navdušili z odličnim izborom priredb ter še boljšo izvedbo. Njihov repertoar je bil vsekakor balzam za ušesa vseh ljubiteljev metala, saj so igrali tako pesmi od Sepulture in Pantere kot Iron Maidnov in Violence, proti koncu pa očarali še s tehnično zahtevno priredbo pesmi Scavenger Of Human Sorrow skupine Death.

S kvalitetno izvedbo, dobrim izborom in dobrim nastopom Scepsis zagotovo niso pustili ravnodušnega nikogar, vsaj mene ne. Tudi večkrat moteče dejstvo, da so igrali skoraj izključno priredbe, včeraj ni bilo moteče, saj je bil tako ali tako celoten dogodek v znamenju le-teh. Navkljub temu, da jih občinstvo še ni bilo sito in so želeli še, so se domačini morali posloviti, saj je bilo treba ponuditi oder še glavni atrakciji večera. Pavzo, ki ni bila predolga, nas je večina efektivno izkoristila za osvežitev grl.

Začetek nastopa skupine Iron Median je privabila v dvorano še vse tiste, ki so prej prednost pred glasbo dajali pivu in pogovoru s prijatelji. Že v uvodu so nastopajoči dali slutiti, da obvladajo in da so zagotovo odličen približek orignalu. Skozi svoj več kot uro trajajoč nastop so to samo še potrjevali in iz vseh strani so se slišale pohvale, da zvenijo bolj ironmaidensko kot sami Iron Maidni, kar lahko samo potrdim.

Stari znanci slovenskih koncertnih odrov (člani prihajajo iz različnih skupin, med njimi Big Foot Mame, Sauages, Requiem ...) so odigrali večinoma vse njihove uspešnice (Fear Of The Dark, Iron Maiden, Wicker Man, Can I Play With Madness, ...), ob katerih so ljubitelji maidnov, ki seveda do potankosti poznajo besedila, veselo prepevali in vzklikali. Bilo je prav lepo videti toliko zadovoljnih obrazov, ki se bodo še dolgo spomnili prijetnega večera ob njim ljubi glasbi. Sicer je treba povedati, da je bil odziv publike (na oko rečeno se jih je zbralo okrog 150) na izvajalce bolj mlačen, ampak tako je pač to, če ljudje pridejo poslušati glasbo in ne slaviti tistih, ki jo (samo) reproducirajo. Tisti, ta skopi, pa se bodo verjetno še zadovoljno namuznili, da so poslušali (ne moremo reči videli) Iron Maidne za drastično manj denarja, kot pa sicer.

Za konec pa še to, koncert je minil v sproščenem in prijetnem vzdušju, brez problemov in posebnosti, mogoče je kdo pregloboko pogledal v kozarec in ga še danes boli glava, ampak zagotovo so se vsi imeli lepo. Ob tem naj pohvalim še odličen zvok in s tem izrečem javno pohvalo tonskim mojstrom, ki si jo vsekakor zaslužijo.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.