Sobotna pesniška čajanka, prva v sklopu Pesniških večerov KKŠ, bo gostila odlične mlade koroške literate – Gašperja Bivška, Primoža Karnarja in Barbaro Žvirc. Ob skodelici čaja in glasbenem ozadju Anje Kunc bo večer posvečen tudi slovenskemu kulturnemu prazniku, ki ga obeležujemo v čast Francetu Prešernu. Tako bo poleg branja avtorske poezije moč slišati recitale Prešernovih pesmi. Ob vsem tem pa bo večer poseben tudi zaradi videoprojekcije Mihe Kolarja, vse obiskovalce pa čaka tudi čaj in fige.

Gašper Bivšek je svojo pesniško pot pričel v začetku srednje šole, leta 2003 pa je Gimnazija Ravne na Koroškemu izdala njegov pesniški prvenec – Vrtnica na dlani. 2007. leta je v založbi Beletrine izšla njegova druga zbirka, naslovljena Skorjevec. V pripravi pa je že tretja knjiga pesmi Provinca. Mrak, ki bo izšla predvidoma letos, prav tako pri Študentski založbi Beletrina. V vmesnem času je imel kar veliko revijalnih izdaj; objavljal je v Poetikonu, Lirikonu, Odsevanjih, Apokalipsi, Rukopisih (Srbija), njegove pesmi pa so prevedene tudi v tuje jezike – angleškega, nemškega, hrvaškega in srbskega. Za njim je že nekaj samostojnih literarnih večerov tako v Sloveniji kot v tujini, nastopal je tudi kot udeleženec Urške in Pesniške olimpijade, nazadnje je na slednji bil tudi mentor. Gašper pravi, da piše zato, ker mu paše in ker v tem uživa!

Primož Karnar je svojo prvo pesem napisal v prejšnjem tisočletju. Njegov pesniški vrhunec se je zgodil aprila 2001, ko je Gimnazija Ravne na Koroškem izdala njegovo pesniško zbirko V preveliki votlini za dva. V letih po tem se je osredotočil na študij mednarodnih odnosov v Ljubljani, Berlinu in Moskvi. Pesniško se je udejanjal predvsem z udeležbami na mnogih pesniških večerih na Koroškem ter z nekaj revijalnimi objavami.

Barbara Žvirc in njeni začetki pisanja pesmi segajo v 4. razred v bolnišnico, ker so imeli polomljene igrače in ni bilo kaj drugega za početi. Njene prve objave so bile v šolskih glasilih (OŠ, gimnazija), v literarnih revijah (Odsevanja, Mentor, Hotenja, Vpogledi …) in na spletni portalih (pesem.si, locutio, bajta). Barbara je trikratna finalistka Festivala mlade literatura Urška in prejemnica nagrade za poezijo (sodelovanje na festivalu Pranger). Od leta 2010 je tudi vodja projekta Pesniška olimpijada, sicer pa se rada udeležuje Beletrininih in drugih literarnih delavnic. Piše vse – poezijo, pravljice za otroke, kratke zgodbe, verze in čestitke ob raznih jubilejih po naročilu, blog, recenzije leposlovja, glasbe, filmov, poročila s kulturnih dogodkov. Piše na kamne, papir, mizo, roko, v knjige (svoje, seveda), prtičke, kar je pač pri roki. Piše vedno in povsod.

Anja Kunc, dijakinja 3. letnika Gimnazije Ravne na Koroškem, se z glasbo ukvarja že od šestih let, ko je pričela obiskovati pripravnico na glasbeni šoli. Po končanih šestih letnikih nižje glasbene šole se je vpisala še v sedmi in osmi letnik. Sodelovala je na raznih kitarskih tekmovanjih in med drugim osvojila zlato priznanje ter srebrno plaketo na Tekmovanju mladih glasbenikov. Je tudi članica kitarskega orkestra. Ker ji glasba pomeni sprostitev in zabavo, se je vpisala še v šolo solo petja, ker izpopolnjuje ter nadgrajuje svoje znanje. Že od osnove šole dalje nastopa na raznih prireditvah in si pridobiva nove izkušnje. Čeprav prostega časa nima ravno veliko, ga, če je le mogoče, izkoristi za igranje kitare in petje.

Miha Kolar snema že več kot 5 let, s fotografijo pa se ukvarja praktično vse svoje življenje. Njegovo pozornost pritegneta predvsem narava in šport. Njegova kariera se je resneje začela s prvim digitalnim fotoaparatom, s katerim je začel spoznavati ročne nastavitve, hkrati pa se je v Mihi začela prebujati kreativnost in razvijati fotografija. Njegova strast že od nekdaj ostaja kolesarjenje, to ljubiteljstvo pa je izjemno združil s svojo nadarjenostjo – po nekaj manjših filmih je leta 2007 prišel na spored prvi bolj resen, imenovan Seven. Seven ima do danes okoli 30.000 ogledov, bil je izbran za najboljši slovenski gorsko-kolesarski film leta 2007. Miha se sicer še vedno posveča tudi fotografiji, vendar vse bolj tudi videu. Letos je obe dejavnosti združil na zanimiv način – zopet je pričel snemati s fotoaparatom. To mu omogoča visoko razvita tehnologija, saj je, kot pravi sam, z nekaterimi sedanjimi fotoaparati mogoče posneti video boljše kakovosti kakor s kamero. Vendar takšen način snemanja zahteva mnogo bolj premišljen, kinematografski pristop, saj avtomatike ni.