V petek so na Koroško po enem letu zopet prišli znani zafrkanti, komedijanti, ekshibicionisti in za nekatere provokatorji Let 3 iz Rijeke. Kot predskupina so tokrat nastopili domačini Rollin' bastards. Koncert se je pričel ob napovedani uri (22.30), na moje razočaranje pa je bilo kot že ničkolikokrat do sedaj zunaj kluba več ljudi kot na prizorišču samem.

Na koncertu seveda ni manjkala ravenska punkerska legenda, Prošt. V ozadju člani skupine Rollin' Bastards.

Za ogrevanje so kot že rečeno poskrbeli Rollin' bastards, ki so koroški publiki znani predvsem iz raznih »moto zborov«, vendar imajo fantje tudi nekaj kilometrine, ki so jo nabirali s koncertiranjem po Sloveniji. Njihov repertoar sestoji predvsem iz priredb legendarnih Motorheadov, odigrali pa so prav tako štiri svoje avtorske skladbe. Za moje pojme so odigrali zelo dobro, izpostaviti velja predvsem pevca in hkrati basista, čigar glas izredno spominja na nezamenljivega Lemmyja Kilmisterja, zato mu gredo vse pohvale. Navkljub dobremu nastopu, je bila prisotna zgolj peščica ljudi, najbolj živahni pa so bili seveda njihovi podporniki/prijatelji.

Po 45 minutah "rolanja" s pankrti smo po krajšem premoru dočakali Let 3. Pred oder je počasi začelo prihajati več ljudi, vendar je bila udeležba vseeno pod (mojim) pričakovanjem. Let 3 so dobro poznani po raznovrstnih kostumih ter "pripravah", ki jih uporabljajo za popestritev svojih nastopov. Tokrat so nekateri člani benda začeli v lepih belih frakih, drugi pa že v značilnih črnih polivinilih, ki najbolj spominjajo na vreče za smeti. Kmalu so bele frake zamenjali nekakšni svetleči roza pajaci, manjkale pa seveda niso niti gole zadnjice.

Del publike je ob njihovih najbolj znanih skladbah kot so Zurle Treštat, Rijčke pičke, Kurcem u čelo, Profesor Jakov, Dijete u vremenu, poplesaval, prepeval in izlival pozitivna čustva, medtem ko je ostali (večinski) del publike deloval bolj hladno. Ker so Let 3 znani tudi po posebnih efektih, tudi tokrat seveda ni šlo brez njih. Proti koncu koncerta sta si Prlja (pevec) in Mrla (basist) med ritnici vtaknila "pripravi" in iz njih izstrelila zamaška v publiko.

Manjkalo ni niti obilice perja, s katerim smo se lahko igrali kot majhni otroci, saj so v ta namen raztrgali vzglavnik. Koncert se je po dobri uri končal z solo vložkom basista Mrle, kar je pomenilo igranje za glavo ter izjemno hitro igranje za vse tiste, ki niso bili drogirani, če povzamemo besede Mrle.

Koncert si, kar se nastopa obeh skupin tiče, vsekakor zasluži zelo visoko oceno, saj ga nekateri še lep čas ne bomo pozabili. V oči pa bode predvsem (pre)slaba obiskanost, ki je očitno postala nekaj normalnega na tovrstnih prireditvah. Vsekakor je glasbenim skupinam največji užitek igranje pred aktivno publiko, s katero skupaj ustvarijo vzdušje, v katerem se vsi počutijo super. Res je, da nisem pogost obiskovalec koncertov, vendar se zdi, da je to v Kompleksu postala redkost.