|
Na Forumu so poved'li
"Ko ena ribica drugo zažira in je ful bol debela." Zala je jezna zaradi manjka bratstva v domačem akvariju. Tema "Matr, kk me razpizdi ...".
|
|
Pod črto: Jazz abonma Ravne |
 |
 |
 |
|
Igor Ranc
|
|
Četrtek, 28. maj 2009 00:00 |
Prejšnji teden se je z zadnjim koncertom v vrsti zaključil Jazz abonma Ravne. Za vas smo opravili krajši povzetek dogajanja in razgovor z enim od organizatorjev, Robijem Jamnikom.
V sklopu abonmaja se je vse od oktobra pa do maja odvilo deset koncertov, z izjemno raznolikim naborom glasbenikov. Publika je dober program praviloma nagradila z dobrim obiskom, ter tako poskrbela, da je bila dvorana KMKC Kompleks vsak tretji četrtek v mesecu natrpana.
Jazz abonma Ravne sicer ni prvi pojav intenzivne promocije jazza na Ravnah, saj začetki na Ravnah segajo dve leti nazaj, ko se je v novem Kompleksu odvil nasploh prvi jazz event, ki so ga organizirali jazzerji. Prve Jazz delavnice so namreč potekale 19. aprila 2007.
Z jazzom se je sicer v Kompleksu nekajkrat poskušalo že prej – še v časih, ko je Kompleks deloval v prostorih sedanjega Rožmarina, vendar preteklim posameznim poskusom ni uspelo privabiti omembe vredne množice. V takratnem programskem svetu se namreč nihče ni intenzivno ukvarjal z jazzom in njegovimi izvedenkami.
Zato pa sta nekaj let kasneje stvari na svoje mesto postavila neke vrste insiderja – Robert Jamnik in Franc Kokal. V Kompleks sta najprej pritegnila svoje kolege in znance, dober glas pa se je nato širil naokrog – vse do Celja in Maribora. Težko je soditi o vrhuncih, brez dvoma pa je celoten projekt jazz abonmaja vrhunski, predvsem pa je vrhunsko to, da imajo že tolikokrat omenjeni jazz večeri stalno in vedno večjo publiko.
Na teh jazz večerih se kot spremljevalna zasedba večkrat odlično izkažejo tudi koroški mladci – Vid Jamnik, Matic Črešnik. Pomemben je še sledeč poudarek – entuziasti so v začetkih, t.j. pred abonmajem, vse skupaj financirali večinoma iz svojih žepov. Prihodkov od vstopnine ni bilo, ker niso imeli srca zaračunavati vstopnine.
 Zadnji čas je, da prenehamo peti slavospeve jazzu, abonmaju in obiskovalcem teh abonmajev, saj bi se lahko našemu rednemu bralcu, Branetu Rončelu, zarosile oči. Predajmo torej besedo enemu glavnih akterjev, Robiju Jamniku.
Kdo je prišel na idejo o Jazz večerih v Kompleksu?
Hm... Na idejo so prišli mnogi mnogokrat mnogo let pred mano. Jaz sem le bil tisti, ki sem jih nekaj teh nosilcev idej vrgel v vodo, da vidim, če znajo plavati. Na koncu se je izkazalo, da so odlični plavalci - predvsem Franc Kokal je en tak jazzerski Martin Strel, ki se nikdar ne utrudi. Pa Samo Kolar - naš profesor. Pa seveda mularija, ki ji je to v prvi meri namenjeno. Mularija zmeraj bolje plava, tudi po zaslugi teh večerov.
Kako to, da ste se v zadnji sezoni odločili za izpeljavo abonmaja?
Enostavno - ni bilo denarja. Abonmajske karte so lep kompromis med tem kaj daš ljudem in tem, kar oni dajo tebi. Prva ideja za abonma je bila s strani publike. Nekateri so videli, da nam gre finančno za nohte in so sami predlagali spremembo brezplačnih obiskov v plačljive. Da pač podprejo projekt jazza na Ravnah. Na srečo je takih dosti. Med njimi tudi taki, ki jazza sicer sploh ne poslušajo, so pa redni kot gosti vseh naših prireditev in iskreno uživajo na njih. Od tod tudi eden od naših sloganov: "Ne poslušate jazza? Pridite in se prepričajte v nasprotno!"
Kateri so po vašem mnenju vrhunci letošnje Jazz sezone?
Z velikim veseljem bom dejal, da je bil kljub eminentnim gostom vrhunec sezone domač. Mislim, da bodo tudi redni gosti potrdili, da je bil najbolj navdušujoč nastop domače zasedbe z gostjo Francesco Viaro, odlično italijansko pevko iz Benetk. Čeprav so nas na noge dvignili tudi Blues Breakersi iz Avstrije, pa tudi Jure Pukl s svojo zvezdniško zasedbo je pokazal izjemno energijo... Moral bi vprašati drugače: A je bil kateri od večerov slab? Potem bi zaključila na kratko: ne. Vsi večeri so bili nekaj posebnega, drugačnega, vsak od njih je ponudil nekaj, kar prej še ni bilo pri nas.
Kdo pa je najbolj razočaral?
Najbolj razočara prostor, ki ga ob vse večjem obisku ne moremo "raztegniti". Šala. Saj se ve, ne smemo "šimfat". Morda je tisto, kar ni bilo ravno po mojih pričakovanjih, bilo všeč komu drugemu in obratno. Tega ne bi imenoval razočaranje - le navdušenje je enkrat večje, drugič manjše. Razočaranj pa ni bilo. Ravno nasprotno! Kar nekaj zasedb je pri nas igralo mnogo bolje, kot pa sem jih slišal kdaj prej. Pa tudi sami glasbeniki so nadvse navdušeni tako nad prostorom kot nad publiko. Naša staromodna koroška gostoljubnost dela čudeže - če se izvajalci dobro počutijo, dobro igrajo, navdušena je publika, zato igrajo še bolje in se vse zavrti v en tak pozitiven začaran krog.
Kaj pa publika? Bi se strinjala z vašo oceno?
Bi. Skoraj od vseh v mesecu dni dobim kakšno pozitivno oceno. Tako da to ni le moje mnenje. Znajo iskreno pohvalit, pa tudi pošimfat. So pa te tri sezone naredile publiko tudi malo izbirčno. Ampak izbirčno v pozitivnem pomenu besede - če na odru ni življenja, to hitro začutijo.
Kakšne načrte imate za prihodnost – pride v poštev morebitna širitev abonmaja?
Načrt za sezono 2009/2010 je preživeti ob približno enakem tempu. Malo se bojimo, kakšen bo letošnji odziv sponzorjev, nekaj jih je namreč že odpovedalo pomoč. Najprej moramo prespati komaj končano sezono, pa prešteti solde, potem pa dalje. Radi pa bi... uf... mnogo stvari. Predvsem bi radi okrepili domačo produkcijo, pripeljali kakega imenitnega gosta ter naredili nekaj povsem novega iz koroške narodne glasbene dediščine. Pa že itak je to uspeh - napolniti Kompleks vedno znova, ob četrtkih, z ljudmi, ki znajo ceniti dobro glasbo.
Ste razmišljali, da bi združili moči s Kamnikovim Country – Folk – Blues festivalom, ter pripravili tudi kakšen poletni dogodek po vzoru festivalov iz tujine in npr. Jazzintya v Novem mestu?
Jazzinty na dan pokuri več denarja kot mi v enem letu. Dogovarjali smo se z njim o sodelovanju, pa nekako niso bili zainteresirani. Ne vem zakaj, saj je vsako sodelovanje dobrodošlo. S C-F-B festivalom bi prav tako lahko naredili kaj skupnega, a smo tudi zaradi dobre podpore s strani Kompleksa in KKŠ bolj vezani na tradicionalno prizorišče. Vse, kar je izven tega, predstavlja dodaten strošek. Ravne ne premorejo niti prenosnega odra, niti ozvočenja, niti osvetlitve. Vse to potem predstavlja dodaten strošek, ki si ga žal ne moremo privoščiti.
Kdaj lahko pričakujemo naslednji jazz dogodek?
Predvidoma med ravenskimi dnevi konec avgusta. Če bo vse po sreči seveda. Drugače pa je planiran začetek naslednje sezone nekje septembra - tradicionalno: tretji četrtek v mesecu.
Kdo pa so najbolj redni obiskovalci jazz dogodkov?
To bo pa težko povedat. Od mladih do starih. Ženske, moški, Ravenčani, Korošci iz bližnje in širše okolice, k nam prihajajo tudi iz Velenja, Celja, Maribora … Nekdanji glasbeniki, zdajšnji glasbeniki, ljudje, ki niso nikdar ničesar igrali, delavci, kmetje, obrtniki, politiki, učitelji ... Težko opišem. Na splošno pa lahko rečem, da se jih več kot polovica tistih, ki pridejo enkrat, ponovno vrne. Upam, da bo takšen trend veljal še naprej.
Za konec po poglejmo še, kaj vse se je dalo letos videti in slišati v Kompleksu. Večina dogodkov je svoje sledi pustila tudi na Bajti.
05.10.08 >> Slovensko avstrijski Organ Jazz Project
16.10.08 >> Jure Pukl Quartet
20.11.08 >> Ana Bezjak in zimzelene popevke v jazz preobleki
18.12.08 >> Bluesbreakers
15.01.09 >> Jure & Ewald
19.02.09 >> Kompleks jazz jam session: Francesca Vivaro
19.03.09 >> Jadranka Juras Quartet
11.04.09 >> Uroš Perić in Blue Note Quartet
21.05.09 >> Kompleks jazz jam session  Foto: Jernej Prodnik |
|
|
