Konec vsakega leta narekuje kratek presek doseženega in ustvarjenega. Temu ne bo nič drugače na Bajti, kjer bomo pregledali kaj so bili letošnji glavni presežki v kulturi in kateri so bili s kulturo povezani dogodki, ki si jih bomo najbolj zapomnili. To nalogo bomo ponovili tudi v športu, na novega leta dan pa boste lahko prebrali še članka o Koroških polomijah leta ter o dogodkih, ki so Koroško v tem letu najbolj zaznamovali. Začenjamo s kulturnimi presežki ...

Presežek leta: Tri desetletja revije Odsevanja

Letos so minila tri desetletja, odkar je začela izhajati revija Odsevanja. Revija je svojevrsten fenomen za tako majhen prostor, saj so se v uredništvu že v začetku zavestno omejili na prispevke avtorjev, ki pripadajo Koroški. Kljub tej odločitvi so v tem času objavili že skoraj 4000 s članki in fotografijami zapolnjenih strani, samo v zadnjih desetih letih pa je v njih objavljalo 282 ljudi. Suhoparne številke, a vseeno povedo svojo plat o vplivu Odsevanj na Koroški kulturni prostor. Revija je bila izvrstna odskočna deska številnim avtorjem, ta prostor pa bo zagotovo odsevala še v naslednjih desetletjih.

Šest desetletij dveh Koroških knjižnic

V letošnjem letu sta visok jubilej obeležili tudi dve osrednji Koroški instituciji. Najprej ravenška Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, nato pa še slovenjgraška Knjižnica Ksaverja Meška. Da bi si brez obeh izjemno težko predstavljali ne le izobraževalni proces, ampak tudi kulturno in družbeno življenje, je komaj vredno poudarjanja. Pomen obeh je na vseh nivojih brez dvoma izjemen, in ne glede na morebitne spremembe v zapisu knjig, bosta svoje široko poslanstvo zagotovo ohranjali tudi v prihodnje.

Dve visoki odlikovanji Karlu Pečku

Starosta Koroške kulture Karel Pečko je letos prejel kar dve visoki odlikovanji, ki sta obeležili njegov izjemen prispevek za širše družbeno okolje. Najprej so ga seveda morali prepoznati v tujini, da so se ga nato spomnili tudi doma. S strani Republike Avstrije je namreč najprej prejel častni križ za znanost in umetnost prvega reda, najvišje odlikovanje, ki ga ta država podeljuje na področju znanosti in umetnosti. Nato je tega akademskega slikarja, umetnika in kulturnika z Zlatim redom za zasluge odlikoval še predsednik Danilo. Priznanje je prejel skupaj s Tonetom Pavčkom, njegov doprinos za Koroško pa je bil na številnih nivojih brez kakršnihkoli dvomov preprosto neprecenljiv. Bravo, Karel!

Festival Evropa

Festival Evropa oziroma Europafest, ki se je skozi večji del letošnjega leta odvijal v avstrijskem Pliberku, je privabil tudi številne obiskovalce iz Slovenije. Poleg številnih glasbenih dogodkov, ki so se odvijali na dveh mestnih trgih, je osrednji projekt predstavljala  Evropska razstava (Europa Ausstellung), ki so jo pripravljali kar dve leti, ogledalo pa si jo je prek 15 tisoč ljudi. Obiskovalci so med drugim lahko videli dela Alfreda Kubina, Oskarja Kokoschke in Egona Schieleja, razstava pa je bila podnaslovljena Vizije božjega (Visionen des Göttlichen). Da je mesto zares živelo s Festivalom Evropa je bilo hitro jasno vsakomur, ki je hodil po Pliberku, saj so številna umetniška dela razstavljale tudi privatne galerije, ki jih tam ne manjka.

Jubilej Pesniške olimpijade

Deset let je minilo od prve Pesniške olimpijade, ki mlade pesnice in pesnike združuje vsako leto, krepi poznanstva in rojeva prijateljstva. Projekt zajema dvodnevno druženje ob izobraževanju, udeležencem so namreč na voljo različne delavnice, vsi pa se predstavljajo tudi publiki na literarnem večeru. Jubilej Pesniške olimpijade, ki ni več le Koroški projekt, so letos počastili na literarnem večeru v Dvorcu Bukovje, ki so se ga poleg številne publike udeležili tudi »olimpijci« preteklih let.

Častna omemba: Jazz v Kompleksu

Že nekaj časa čast kluba Kompleks poleg Maksa Gregorja rešujeta entuziasta Franc Kokal in Robi Jamnik, ki organizirata jazz koncerte, po novem pa sta ljubiteljem te glasbene zvrsti ponudila celo jazz abonma. Možnost, ki bi se jo najbrž lahko iskalo kar daleč naokrog, a se je ne bi našlo. Neverjetno, ampak na začetku so z ostalimi ljubitelji jazza koncerte financirali celo čisto sami, vstopnine pa niso bili pripravljeni zaračunavati! To leto po uspešnosti ter obiskanosti ni bilo nič drugačno kot prejšnja in le želimo si lahko, da z vlaganjem energije nadaljujeta tudi v prihodnje ... Obenem pa, da bi Koroška premogla še več tovrstnih entuziastov, ki se jih po različnih ljubiteljskih društvih najde več kot dovolj. Častna omemba in čestitke zato tudi vsem ostalim prostovoljnim delavcem na področju kulture!

Kaj vse smo v pregledu zgrešili, kaj bi nujno morali vključiti? Povejte svoje mnenje na Bajtinem forumu, ki je že lep čas največji Koroški forum, vsakodnevno pa se na njem krešejo mnenja.