|
Na Forumu so poved'li
"Če gre keremu našemu fuzbalerju na tesno, naj reče pa bojo na naslednji tekmi ultrasi pobirali prostovoljne prispevke da bo mel te za neki sendvič s tirolsko pa pingi sok..." skartizan ob sporu nogometašev in NZS v temi Slovenska nogometna reprezentanca in preostale reprezentance.
|
|
Jure Lesjak, foto: Jan Küzma
|
|
Nedelja, 07. december 2008 00:00 |
Pred kakšnimi desetimi leti bi na takšnem koncertu pričakoval polno dvorano obiskovalcev, katerih leta bi se vrtela okoli gimnazijskih. Bolj drugi, kot prvi, tretji ali četrti letnik sredjih šol. Takrat so bile te vrste zabave še v Družbenem domu na Prevaljah. Komaj smo čakali na takšne prireditve, četudi nam vsi bendi, ki so takrat nastopali, niso bili ravno po izbranem okusu. Big Foot Mama nam je bila vedno všeč. Enim bolj, drugim manj – nikomur niso bili nikdar slabi. Takrat je vstopnica pred koncertom stala okoli 1200 - 1300 tolarjev, v redni prodaji 1500 sit (igrale so najmanj tri skupine).
Danes karta za Big Foot Mamo stane 10 eur v predprodaji, ter 15 evropskih na dan koncerta. Pred desetimi leti je bila omenjena skupina na vrhuncu, danes se na vse sile bori za preživetje. Kljub vsemu smo tudi v petek videli polno dvorano v KompleKSu, ki so jo po večini zavzeli ravno tisti, o katerih sem govoril zgoraj – petnajst do šestnajstletniki. Okej, treba je priznati, da so prireditev obiskali tudi starejši, ki pa so bili zagotovo v manjšini.
Big Foot Mama so začeli s koncertom malo pred enajsto uro. Se pravi, kot vedno velika zamuda na vseh koncertih. Skoraj dve uri, saj bi se prireditev morala začeti ob devetih (nekako mi je kliknila zgodba iz pred dobrega leta dni, ko so v KompleKSu igrali Šank Rock – punca, stara okoli 14 let, je na koncert čakala vse od devete ure, nakar je morala ob enajstih, tik pred koncertom, v solzah oditi domov, saj so ji starši naložili pravočasen prihod domov).
Začetek koncerta je obetal veliko. Big Foot Mama so v prvem delu preigravali njihove udarne. Odziv publike na zavidljivem nivoju. Frontlinerji so s petjem na glas skrbeli za dobro vzdušje. Če sem čisto odkrit, mi Big Foot Mama ni nikoli preveč sedla, tokrat sem imel občutek, da mi. Morda tudi zaradi tega, ker jih že dolgo nisem slišal. Kot vsak koncert, katerega jemlješ z malo rezerve, je tudi ta na trenutke izgubljal visoko postavljen tempo z začetka. V teh trenutkih smo na vse pretege razmišljali, kakšno povezavo imata Diego Armando Marodona in Che Guevara na majici pevca skupine Grege Skočirja (če kdo ve, naj mi, prosim, pove. Res me zanima ...). Koncert je trajal okoli dve uri, odigran na visokem nivoju, predvsem pa se je dalo čutiti izjemno zadovoljstvo obiskovalcev, katerim Big Foot Mama še vedno nekaj pomeni.
Zagovarjam tezo, da ima vsaka glasbena skupina določen rok trajanja. Jasno je, da so Big Foot Mama svoje že davno naredili, in da kaj novega in udarnega v prihodnosti ni pričakovati. Na drugi strani pa je treba vseeno priznati, da so na slovenski glasbeni sceni še vedno med bolj priljubljenimi, in nenazadnje tudi med boljšimi. To dejstvo bi lahko novejše rock bende tudi malce skrbelo ...
|
|
|
