In to mlečni, ki me vedno najprej spomnijo na post.

Kot majhna sem sovražila post iz enega in edinega razloga, ker sem bila kot otrok čista mesojedka oziroma že kar mala zver. Če ni bilo mesa, je bil jok v bajti. In potem sta prišla tista dva dneva v letu (mislim, da jih ni več, eden pred veliko nočjo in eden pred pustom), ko so doma rekli: »Danes je pa post in ne smeš jest mesa.« In meni ni bilo jasno zakaj. Pokvarili so mi en dan prej, tisti dan in še en dan potem. Bila sem lačna in tečna. In nikakor mi ni šla v glavo nobena njihova obrazložitev, zakaj ne smem tisti dan jesti mesa.

Tako se spomnim, da sem si potem en dan, cela prelakana in tečna, bila sem stara osem let, spekla jajca na ocvirkih. Brat mi jih je vrgel v smeti, rekoč, da je post, jaz pa sem s solzami v očeh kričala, da ocvirki niso meso, šla v špajz ter si na kruh namazala pašteto. Ker mi je vzel tudi tisti kos kruha, sem potem iz same trme čakala, da je ura odbila polnoči in takoj minuto po tem šla nazaj v špajz, si odrezala velik kos domače suhe salame in se najedla. Ata Jože me je čudno gledal, jaz pa sem mu s klobaso v ustih razlagala, da je že čez polnoč in ni več post. Potem je bilo tako za vsak post. Mesa sem se najedla malo pred polnočjo in potem čakala zopet polnoč, da sem hitro nadoknadila vso pomanjkanje.

Mami Zinki še dandanes zamerim, da me je tista dva dni v letu toliko mučila in mi ni hotela narezati klobas in speči svinjske pečenke, ona pa se še zdaj smeje, ko se spomni, kakšna grozljivka se je dogajala v hiši, ker en dan ni bilo na mizi mesa.

No in ker ni bilo mesa, so bili ponavadi ali mlečni štruklji (o njih kdaj drugič) ali pa mlečni knoli. Saj ne, da mi ne bi bili všeč, samo kot bi rekel Ata Jože: »Poješ, dvakrat prdneš, pa jih ni več.« Eno uro po tem, ko sem jih pojedla, sem bila lačna in sanjala svinjsko pečenko.

Imam pa na knole tudi zelo lep spomin. To je namreč moja prva samostojna jed, ki sem jo sama pripravila, če izključim jajca na oko in pržgano župo. Kljub vsemu jih imam zelo rada, predvsem mlečne, so pa fini tudi kot prikuha v goveji juhi. Sama delam malo večje, da lahko vanje fajn zagrizeš, vendar morate pri izdelavi vedno paziti, da je sestavin ravno prav. Na žalost vam danes ne morem napisati recepta kot se šika – koliko gramov česa, ker enostavno knole vedno delam po občutku. Vse, kar potrebujete, je:

• 1 jajce
• ostro moko
• sol
• po želji žličko olja, ampak jaz ga ne dam

V posodo vsujte cca 1 skodelico (2 dcl) ostre moke, jo osolite ter dodajte jajce. Z roko začnite mesiti in če vidite, da se vam masa sprijemlje v gladko testo dodajte hitro še malo moke. Pri knolih je namreč pomembno, da ne smete dobiti testa ampak samo majhne grudice – knole. Skratka, ko se vam začnejo med prsti delati te grudice, ste dobili knole. Bolj, ko jih boste drobili, manjše bodo. Le te nato še »precedite« skozi cedilo, da se znebite odvečne moke, nato pa jih vkuhajte ali v vrelo mleko, ki ste mu dodali malo vode in ga osolili ali pa v govejo juho. Lahko pa jih skuhate tudi v slanem kropu ter jih ponudite kot prilogo k zrezkom v omaki.

Čas kuhanja je zopet odvisen od tega koliko trde/mehke imate radi. Povprečno pa jih le kuhajte 10 do 15 minut.