|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL In kaj je z deklicami, ki jih ponekod v Afriki obrezujejo? Ko se je vsevedni zahodni svet razjezil nad nehumanostjo družbenega obreda obrezovanja deklic, je seveda nelegitimno posegel med njihove običaje in obrede ter jim prepovedal za Zahod tako primitivna dejanja. In kaj se je zgodilo? Dekleta so se sama začela obrezovati, saj zanje to pomeni pomemben simbolni status, simbolni kapital. Posledično je sledilo veliko več smrtnih žrtev, ki so bile seveda brez ustrezne zdravstvene nege. In kje je bil pravični Zahod takrat? Poseganje v drugačno kulturo se zdi nesprejemljivo. Če banaliziram: s popolnoma enako pravico bi lahko k nam prišla afriška plemena in nam prepovedala gledati televizijo, ker oddaja nevarno sevanje in predvaja nasilne medijske vsebine. Zahod, ki se ima torej za najbolj razvitega, z vmešavanjem v drug svet povzroči še več nehumanosti. Treba je preprosto spoštovati drugačnost ter razumeti, da obstajajo različne interpretacije na prvi pogled enakih dejstev. Tako Unicef in podobne organizacije na prvi pogled poskušajo pomagati revnim ljudem, v evropskih očeh »primitivnim« plemenom. In ravno v tem je paradoks. Ta ljudstva niso primitivna, ampak samo drugačna. In kdaj se je začela lakota v Afriki? Ko je Zahod začel »dobronamerno« posegati med domorodce in jim vsiljevati zahodno kulturo, že v času kolonializma. Z neresnično in neutemeljeno željo, da jim pomaga, jih je s tem samo še potegnil nižje v nevoščljivo revščino in lakoto. Leta 2002 je namreč na širšem območju južne Afrike nastala huda lakota. Glavni razlog je bila suša, in tudi politične razmere. Vlada je takrat zavrnila pomoč (10.000 ton koruze), saj so menili, da želi tako Amerika doseči prevlado multinacionalnih podjetij na nerazvitem tržišču. Tako so nekatere afriške vlade dejansko preprečile uvoz humanitarne pomoči kljub poročilu o umiranju tisočih podhranjenih prebivalcev. Glavni razlog je bil ta, da bi lahko Afričani ta semena tudi sejali, vendar jih ne bi mogli zadostno izvažati v Evropo, kjer so tovrstni pridelki ali nedovoljeni ali pa jih je treba ustrezno označevati. Zahodna kultura pa očitno sloni na znanstvenem konceptu vzroka in posledice. S pozitivizmom priznava le, kar je eksperimentalno dokazano. Veter SSKJ torej definira tako: zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak. Vse te značilnosti bi se seveda dalo izmeriti in jih fizikalno opredeliti. Tudi beseda »zaradi« kaže na vzročno-posledično zvezo, ki je očitna osnova znanosti. Znanost potem nikakor ne sprejema mnenja nekaterih zanjo »čudnoreligioznih nezahodnjakov«, ki menijo, da vejo premakne duh prednika in ne veter. Če bi bila znanost na Zahodu civilizacija, potem bi sprejela, da lahko vejo premakne tudi duh prednika, samo pač pod drugim imenom, kajti veja se pač v vsakem primeru premakne. In tudi beseda veter je bila nekoč izmišljena. Vse pa je v najlepšem redu, ko si Vatikan izmisli dva nova greha. V relativističnem smislu namreč lahko podpiramo ideologijo religije samo v njeni čistosti, brez političnih konotacij. Ampak tega v realnosti pač ni. Končno pa so ZDA dobile črnega predsednika. Na prvi pogled bi bil to znak napredka, medkulturnega relativizma in enakopravnosti. Pri tem se sprašujem, zakaj je to treba posebej poudarjati? Kaj niso rase enakopravne v svojem bistvu in jih potemtakem sploh ni, saj ko jih klasificiramo, ko govorimo o njih, jih s tem tudi že odobravamo. Podobno klasificiranje je namreč opaziti tudi pri spolni opredeljenosti, kjer so vsi ljudje zunaj heteroseksualnosti stigmatizirani. Družbeni spol zunaj kulturno predpisanih vzorcev pač za Zahod ne obstaja in v tem je še ena ozkogledna poteza t. i. civilizacije. Vse skupaj morda res sliši na ime Zahod ni civilizacija in beseda primitivno ne obstaja. Pa vendar je vsa ta kritika, ki se komu lahko zdi legitimno nekompetentna, napisana s strani zahodnjaške roke, ki ima več kot očitno sprane možgane z določeno ideologijo. Ampak tako pač je. Vsak jih ima v eno stran. Nekateri to priznavajo, drugi ne. Civilizirani zahod bi bil še najbolj primerna oznaka samo za drugačno vrednotenje in družbene konotacije, ne pa resnično dejstvo, ki temelji na racionalnosti. In tisti, ki govorijo o primitivnosti, začenjajo nevarno potezo, ker v smislu nehierarhičnega vrednotenja kultur tudi sebe prištevajo med primitivce.
|