Na Forumu so poved'li
"Zaj se po novem reče človeko ko je gmajtn - Ti si gmajtn ko Žibrat. Alpa človeko ko je žalostn - Ti si žalostn ko Golemac." StaleY po zmagi Slovenije nad Hrvaško v temi EP v košarki - Poljska 2009.
|
|
Katja Martinčič
|
|
Nedelja, 31. maj 2009 11:01 |
Možganska kap. Ko sem si verbalno opomogla, sem rahlo objestno zahtevala pojasnilo, kako naj vendar zgleda tak, »prav zvezan«, človek. »Daj, no, saj veš, punčka,« se je branila in se šobila nad miniaturno skodelico, »je že res, da smo danes strašno liberalni, droge še celo nekako razumem, ampak toplovodarjev – teh pa res ne podpiramo. Kam bi pa prišli?«
Že, že, gospa K., konformizem in kulturno vedenje, pa take fore. Saj se razumemo. Praviš, da bi raje videla, da je tvoj sin džanki kakor gej. Povsem po pričakovanjih, moderni rdeči šminki navkjub. A da je to tudi vse in celo največ, kar si lahko naiven starš dandanes želi in pričakuje od otroka, ta pa je nizka, gospa K., udarec pod pas. Skoraj bi si upala trditi, da so na svetu hujše reči od fantkov, ki jim ne dišijo punčke, in obratno.
»Pomisli malo, da imaš otroka, lepega sina, recimo, na katerega staviš vse, celo življenje delaš zanj, potem se pa takole izpridi in dedce grabi za rit, po možnosti na javnem mestu,« je še pristavila in popivnala sladkor v prahu s cvetačaste šobe. Hude obtožbe za tako fino damo. Potem je še malo otresala, da ni vse skupaj nič čudnega, če pa otroci gledajo Mariote in Anžeje, vulgarne filme in izprijene oddaje, kjer se naučijo raznih bedarij in pridobijo nizke nagone. »Samo tako se lahko zgodi, da iz normalnih in uglajenih družin pridejo takšne reči,« je že skoraj piskala od zariplega ogorčenja.
Nato sem si gospo K. drznila izzvati še z vprašanjem, kakšne risanke in oddaje je gledala ona, predpostavila sem, da več ali manj o sežiganju čarovnic na grmadah pa morda kakšno o koncentracijskih taboriščih. Rekla je, da nisem resna, ampak nisem razumela te trditve. Zanalašč sem ji vrgla na pladenj še dejstvo, da tudi jaz poznam kakšnega »narobe zvezanega«, pa sem še vedno živa, celo zadovoljna in večinoma čisto normalno funkcioniram. Takšne reči pač nimajo vpliva na okolico, kvečjemu obratno in človekova »zvezanost« ne vpliva bistveno na njegovo osebnost. Malo se je presedla na stolu, se ozrla naokoli in se živčno posmejala, kot da opazuje, če jo slučajno nameravam zgrabiti za koleno in ali naju kdo pozna. Začela mi je iti na živce z vsem svojim sprenevedanjem, skoraj zabrusila sem ji, da je stara in zatežena, da naj ne hlini liberalnih nazorov, ker je spohala dva jointa v najstniških letih in se mečkala za vogalom samo ponoči, daleč od ulične razsvetljave. Za sekundo me je ubila s pogledom, češ: »Kaj pa ti veš, smrklja,« in še naprej samozadostno praskala po porcelanu.
Bob ob steno, prepričevati takšne K. gospe, ki toliko vedo o vzgoji in morali. »Ali si zvezan prav ali pa narobe, vmes ni prav veliko. Sploh pa takšni ljudje ne morejo imeti otrok. Že tako nas je malo, potem bomo pa izumrli, zaradi njih! Pa zaradi ciganov in šiptarjev.« Gospa K., morda pa ljubezen ne bi smela biti stvar vzgoje, ampak domena čustev? Homoseksualci se niso pojavili šele takrat, ko so Sestre izdale prvi singel, ampak že dosti prej, samo da so jih, vsi gospodje in gospe K., za določen čas strpali v omare. In res zvenite že malo hitlerjevsko, veste? Saj ne, da se delam napredno in pametno, samo posmehujem se vam, homofobna bakterija. (Zadnji stavek sem izrekla samo v mislih, ker sem se bala srebrne žličke, s katero mi je krčevito opletala pred obrazom.) Namrdnila se je še za nekaj dodatnih odstotkov, pomembno dvignila brado, da sem si lahko ogledala uvele vratne gube, in zabevskala: »Me prav nič ne briga, na kaj namigujete, kar se spodobi, se, kar se pa ne, se pa ne. Človek mora paziti, kakšen vtis zbuja.« Kozarec je besno treščila ob mizo, da se je stari za sosednjo mizo zdrznil. Priznam, ni se mi več dalo preganjati z eminenco, tako da sem začela kar pospravljati svoja orožja. Medtem je gospa K. lično zložila na mizico predse svoj prisrčen telefonček, denarnico in damsko ogledalce. Očitno je bilo, da se lahko poberem, ker čaka nekoga drugega in si pred tem namerava še popraviti šminko, ki ji je pobegnila navzgor in navzdol po gubah okoli ust. Oglasila se je osladna melodija in njena roza žaba je začela vibrirati prek mize. Gospa K. je zardela. Na zaslončku je pisalo Ljubica. |
|
Zadnje izjave z ulice
S Kristino, Vanjo, Erno, Ignacem in Štefko o novem slovenjgraškem centru
Četrtek, 03. september | Lucija Kac, Katja Žunec
 Nekaj manj kot štirinajst dni po odprtju novega trgovskega centra v Slovenj Gradcu sva se podali pred njihova vrata, da naključne mimoidoče povprašava o prvih vtisih. Tako sva srečnim izbrancem zastavili dve preprosti vprašanji – kaj menijo o...
|
|
T'k prajijo 
