Leta 1925 je francoski pisatelj André Gide na svojem potovanju po Kongu v mestu Bangui zapisal naslednje misli: »Zdaj pa vem; zdaj moram govoriti. Toda kako naj si pridobim poslušalcev? Doslej sem vedno govoril, da mi ni bilo mar, če me poslušajo; vedno sem pisal za tiste, ki pridejo z edino željo: trajati. /.../ Stopiti hočem izza kulis, na drugo stran dekoracije, da naposled zvem, kaj se tam skriva, pa čeprav bo grozno. Slutim, da je grozno, in hočem videti.«

Dobrih osem desetletij kasneje, potem ko je svet doživel že marsikatere družbene premike in spremembe, se lahko človek postavi pred isto dilemo, ki jo je nakazal Gide – kako in predvsem zakaj spoznati drugo plat zgodbe, nasproti tej, ki je danes aktualna oziroma prevladujoča in bo hkrati pisala zgodovino ter, kot kaže, prihodnost? Je takšno spoznavanje drugačnih pogledov in zgodb, ki gredo onkraj obstoječega oziroma dominantnega vzorca razmišljanja sploh smiselno? In nenazadnje, v primeru, da obstaja ta druga in večini zamolčana plat zgodbe, kaj bomo izvedeli, če jo začnemo iskati, prebirati, misliti in razumevati?

Prva zgodba: »O uspehu«

(Vzemimo v razpravo prve zgodbe dan neke družine). Na prvi delovni dan v tednu je ob šesti uri zjutraj zazvonila očetova budilka na mobilnem telefonu, ki ga je ravno včeraj dobil zastonj kot poslovno darilo. Za tem je mati stopila v sobo svojega edinega otroka in ga z nežnim dotikom in šepetom na uho prebudila, ker mora čez dobro uro v šolo. Po jutru se dan pozna, zajtrk je najpomembnejši obrok v celem dnevu. Danes si bo družina privoščila tako imenovani sadni zajtrk, saj je sredi zime zelo pomembno, da je človek oborožen z vitamini, ki ga bodo varovali pred gripo in prehladom. Fantiček, ki obiskuje tretji razred osnovne šole in ga menda zelo zanima zgodovina, si pripravlja torbo, na kateri so narisani junaki iz nove računalniške risanke, ki bo prav danes premierno predstavljena na filmskem platnu.

Oče na hitro brska po časopisu, kjer že spet pišejo o globalni finančni krizi, ki je zajela cel svet. Ker je po poklicu borzni posrednik in direktor neke megakorporacije, ki se ukvarja z živilstvom, ga to ne skrbi preveč, saj je že lansko poletje na počitnicah o tej tematiki bral neštete napovedi, kaj se bo dejansko zgodilo. Tik preden se družina vkrca v očetov službeni avto, ki su mu pred dvema tednoma strokovnjaki namestili novo alarmno napravo z možnostjo zaznave aktivirane bombe na podvozju, mati s svoje knjižne police vzame zgodovinski učbenik, ki ga bo potrebovala pri učni uri v osmem razredu, kjer je edina predavateljica predmeta zgodovine na zasebni šoli, kamor se vpisujejo samo najboljši učenci. Tam se izobražuje tudi njen sin.

Ob osmi uri so odšli vsak po svoje. Takoj ko pride oče v službo, ima pomemben sestanek (na katerega bo rahlo zamudil) s svojimi sodelavci o preučevanju možnosti, da bi zamenjali svoje dobavitelje visokokakovostnih rib iz Sredozemskega morja, s tistimi, ki ribe uvažajo iz nekega jezera v Afriki. Za njihovo družbo bi takšna poteza menda pomenila še en korak naprej v razvoju. Medtem njegova žena osmošolcem razlaga, kot sama pravi, zapleteno temo o kolonializmu, ki je verjetno ne bo na petkovem testu, saj se morajo učenci najprej naučiti bolj pomembnih zgodovinskih dejstev. Dobro naj se naučijo Rooseveltov New deal, iz katerega bo zagovoto nekaj vprašanj na preverjanju znanja. Slabe pol ure kasneje njen sin malica v šolski menzi, kjer mu postrežejo z brezplačnim toplim obrokom (ravnatelj, ki je hkrati direktor šole, je že na prvem šolskem dnevu dejal, da je bila šolnina letos malo višja, zato bodo otroci deležni brezplačne malice). Ker ne more vsega pojesti, se odloči, da bo riž, ki mu je glavni kuhar primešal grah, vrgel v koš za smeti. Sošolec to dejanje opazi ter mu s smehom na obrazu zabiča, da tega ne sme več delati, ker nekje v Afriki nimajo za jesti. Še preden dobro pomežikne na desno oko, tudi sam odvrže preostanek svojega obroka na isto mesto.

Popoldne se družina odpravi na kosilo v restavracijo, ki ji očetova družba vedno dobavlja sveže ribe. Šef, eden izmed očetovih najboljših prijateljev, poskrbi, da so postreženi na najvišjem nivoju. Kratek pogovor ob vrhunski kavi naznanja naporen preostanek dneva. Oče in sin se odpravita na prej omenjeno kino predstavo, ki bo v velezabaviščen parku in nakupovalnem središču na sporedu ob šestnajsti uri. Mati se odpravi s prijateljico po nakupih, saj bo kmalu prišel božič in z njim obdarovanje. Preden gredo vsak svojo pot, preveri, če je zraven vzela kreditno kartico, ki jo bo potrebovala. Seveda je, kot vedno, na istem mestu v denarnici. Sredi filmske predstave sin navdušeno vpraša očeta, če bodo na ta otok ob Afriki odšli drugo leto na poletne počitnice. Oče mu odgovori pritrdilno, saj je tam pravi raj na Zemlji. Tretja članica družine je v tem času zapravila že lep kup denarja za darila, toda to je ne gane preveč, saj enkrat na leto pa res lahko zapravi malo več. Mora se malo sprostiti preden pride za delovno mizo, saj bo morala še danes sestaviti prej omenjeni test iz zgodovine.

Po izjemni filmski predstavi se oče in sin odpravita v športno trgovino. Fant potrebuje nove nogometne čevlje, saj ga je oče prek poznanstev komaj da spravil na tekmo najmočnejše nogometne lige na svetu, kjer bo v domačem dresu izvedel začetni udarec pred polnim stadionom. Z novim obuvalom, ki je stalo nekaj pod dvesto evropskimi, je tretješolec s sredine poslal žogo do najbolje plačanega nogometaša, ki na minuto zasluži šestinštirideset evrov. Pred tekmo mu je o tem govoril oče, ki je ob tem dodal, da lahko on toliko denarja, kot ga letno prejme omenjeni nogometaš, na borzi pribori v enem dnevu.

Pozno zvečer so vsi člani družine na kratko povzeli preživeti dan. Opazili so, da so se imeli več kot lepo. Sin je pred spanjem iz hladilnika vzel plastenko ustekleničene vode, ker je ponoči venomer zelo žejen, ter odhitel dodati na splet vse fotografije z nogometne tekme, da bodo lahko njegov uspeh videli tudi njegovi prijatelji s celega sveta. Še pred tem je poslal po telefonu sporočilu svojemu dedku, da mu vošči vse najboljše za njegov osemdeseti rojstni dan. Zaželel mu je veliko zdravja in sreče. Oče in mati sta tik pred nočjo namenila še nekaj časa za intimnost, dokler še lahko, saj čez dobre tri mesece pričakujete otroka. Tokrat si želita, da bi to bila punčka.