Pozabite na Olimpijske igre, pozabite na tečnega šefa v službi, pozabite na izpite, ki vam manjkajo za vpis v višji letnik. Prišel je čas, ko se cel svet za spremembo ne bo vrtel okoli *pizde* (beseda, ki jo je potrebno nujno umestiti nazaj v SSKJ), ampak okroglega usnja.

V sosednji Avstriji in Švici se bo zgodilo Evropsko prvenstvo v najlepši, najemotivnejši, najpomembnejši, najkompleksnejši (in še bi lahko dodajali superlative) igri v našem osončju – Nogometu. Besede s katerimi se ne strinja marsikakšen nesocializiran zahojenec, verjetno bi se ob njih v grobu obračala letos preminula dr. Janeza. 

A pustimo te marginalne stvari ob strani in se posvetimo težko pričakovanemu dogodku. V tem sestavku ne bom našteval suhoparnih podatkov o igralcih, mestih, koliko reprezentanc napreduje iz skupine… Te podatke si lahko poiščete na mnogih drugih internetnih straneh. Namen tega prispevka je predvideti možnosti posemezne reprezentance in jih podkrepiti z nekaterimi dejstvi.

Vprašanje, ki se pojavlja, je kako razdeliti reprezentance? Na velike in male, vzhodne in zahodne ali po kakšnem tretjem kriteriju. V dobi globalizacije, ki je nogomet naredila večji kot je bil kdarkoli prej, te delitve najbrž niso več toliko smiselne, vendar faktorji ekonomske moči, tradicije in nacionalnega karakterja, še vedno vplivajo na končne rezultate reprezentanc.

Ravno slednji je še kako pomemben, ker za nacionalno reprezentanco stoji cel narod. Nacionalni naboj daje še poseben čar in dodatno zaneti strasti na tekmah svetovnih in kontinentalnih prvenstev. Vsa ta energija, ki se ustvari v slačilnicah, na tribunah, medijih in med množicami, se odraža na igrišču samem. Iz igralcev potegne maksimum in še tisto več, kar manjka na klubskih tekmah in ravno to je razlika med tekmovanji v UEFA Ligi prvakov in tekmovanjem kot je EURO 2008. Točno to in posamezniki na najvišjem tehničnem nivoju je garancija, da bomo uživali v izrednih taktičnih bitkah, na določenih tekmah pravih mesarskih klanjih, skratka diši po spektaklu. Pa se sprehodimo po taborih nastopajočih reprezentanc.

SKUPINA A

ŠVICA

Švica tokrat v vlogi gostiteljice po imenih ne vzbuja kakšnega strahospoštovanja. Mogoče je še največje ime Alexander Frei iz Dortmunda. Selektor Kubi Kuhn je imel čas, da v miru selekcionira ekipo, vendar rezultati v pripravljalnem obdobju ne napovedujejo nič dobrega. Največji adut Švice bo tako prednost domačega terena, poleg že tradicionalne germanske natančnosti in kančka latinske predrznosti, bi ob izvrstnem Zuberbuhlerju na vratih moralo zadostovati za uspeh.

Napoved: boj za uvrstitev v drugi krog 

ČEŠKA 

Češka tokrat brez Pavla Nedveda, a kot vedno z nekaj izredno talentiranimi nogometaši. Karel Bruckner na selektorskem stolčku vztraja že slabo desetletje in v napadu stavi na brdavsa Kollerja in nepredvidljivega Milana Baroša. Prav slednji bi znal zapolniti mesto Pavla Nedveda kot vodje na igrišču in zablesteti v polnem sijaju. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je za njim katastrofalna klubska sezona, tako da mu motiva in energije gotovo nebo manjkalo.

Napoved: boj za uvrstitev v drugi krog – polfinale

PORTUGALSKA 

Portugalska kot vedno ekipa izjemnih posameznikov. S prihodom garanta za osvajanje lovorik Felipeja Scolarija so kot kaže dobili zmagovalno miselnost, vendar jih od največjih loči popolna predanost portugalski zastavi. Ravno to jih je stalo naslova pred štirimi leti. Medijsko v ekipi izstopa človek, ki je letos osvojil vse možne  naslove v Angliji in Evropi – Cristiano Ronaldo. Njegove kvalitete nekoliko napihnjene, njegova igra je toliko všečna kot njegova frizura. Zaradi iztrošenosti bo kot posameznik največje razočaranje EURA 2008. 

Napoved: boj za uvrstitev v drugi krog

TURČIJA

Malce ironično bi lahko rekli, da gre celo za njihov največji uspeh saj so enkrat v zgodovini njihovi konjeniki obstali pred vratih Dunaja. Tokrat jim je uspelo priti celo v samo srce Švice. Gre za reprezentanco Turčije, ki je po dveh izostankih zopet dosegla zaključni del tekmovanja. Dasiravno gre za reprezentanco, ki ima na klopi izrednega trenerja Fatiha Terima in da so leta 2002 igrali celo v polfinalu svetovnega prvenstva v dokaj izrednih pogojih za igro, gre pričakovati v Švici povsem regularne razmere.

Napoved: slovo Turkov že po treh tekmah

SKUPINA B

AVSTRIJA

Avstrija je verjetno daleč najslabša reprezentanca v najšibkejši skupini. Reprezentanca pod vodstvom Josefa Hickersbergerja nikol ni izgledala tako ubogo kot v teh časih. To najbolje priča uvrstitev na svetovni lestvici FIFA, kjer se nahajajo okoli stotega (100.!) mesta. Ekipa je močno pomlajena, začinjena z že odcvetelim Ivico Vastićem in ne vzbuja upanja niti pri največjih avstrijskih navijačih. Ostanki nacizma v državi, ki se odražajo kot stroga disciplina v igri ob pomanjkanju talenta, ni dovolj za doseganje spodobnih rezultatov. Napredovanje Avstrije iz skupine bi odjeknilo bolj kot primera Kampusch in Fritzl skupaj.

Napoved: Zmaga proti Poljski in izpad

HRVAŠKA 

Hrvaška se tradicionalno šopiri in vsi po vrsti od selektorja do širše javnosti predrzno napovedujejo celo naskok na finale. Tokrat se zdi, da po desetih letih znova upravičeno. Porok za tak optimizem je vsestransko razgledan selektor Slaven Bilić, ki ima ob sebi nekoliko bolj boemsko razopoloženega bivšega virtuoza zelenic Roberta Prosinečkega. Skupaj z njim je sestavil reprezentanco, ki je močna na vseh igralnih mestih. V določenih tekmah (Anglija) je pokazala naravnost zastrašujočo ekipno igro. Ob dejstvu, da je v ekipi nekaj izvenserijskih posameznikov, vseh po vrsti vrednih številke 10 in tem, da bo v Avstriji v času prvenstva nekaj 10.000 hrvaških navijačev, na ulicah in pred TV zasloni pa cela 4 milijonska nacija, katerih posamezniki so najprej Hrvati in se šele nato delijo na ustaše in komuniste, moramo priznati, da ima Hrvaška vse značilnosti in pogoje za osvojitev naslova. Nevarnost je, da se ob morebitnem slabšem štartu zna obrniti mnejenje javnosti. V tem primeru se bo 4 milijonov Hrvatov prelevilo v selektorje in voz bo težko obrniti navzgor. Izostanek Eduarda ni za Hrvaško ob vrhunski napadalcih nikakršen hendikep. Nastope Hrvatov bo še posebej zanimivo spremljati zaradi pronicljivih komentarjev Ćire Blaževića, ki se je tokrat drago prodal TV postaji AL Jazeera.

Napoved: finale

NEMČIJA

 
Nemčija je favorit prihajajočega prvenstva. Bolj kot o že dobro znanih značilnostih, ki krasijo nemško reprezentanco, je tokrat potrebno pogledati njihove slabosti in dogodke, ki bi znali že naznanjati neuspeh. Selektor je tokrat pomočnik Jurgena Klinsmanna Joachim Low. Selekcija je z nekam kozmetičnimi popravki skoraj enaka kot pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu. Skozi kvalifikacije so se Nemci domala sprehodili. Kot vedno se pred velikimi tekmovanji stopnjuje napetost in s tem pritisk na vse sodelujoče. Joachim Low v teh razmerah deluje izgubljeno in nezanesljivo kot Angela Merkl na politični sceni. Kot je pri izboru igralcev izpustil Tima Hildebranda, ki je naravni naslednik velikega Oliverja Kahna, se je za celo zazdelo, da je človek dobil mesečno perilo! Prav mesto na vratih je najšibkejša točka nemškega moštva. Jens Lehman, nekdaj izvrsten vratar, deluje vedno bolj betežno, v Arsenalu je letos izgubil mesto številka ena napram povprečnemu Almunii. Leta so tu, z njimi se mu v igri prikrade vedno več ne najbolj posrečenih posredovanj. Druga nevarnost za nemški neuspeh se zdi »poljski« napadalni dvojec Klose – Podolski. Prvi je v zadnjem času padel v formi, slednji pa ima letos za sabo precej klavrno sezono.

Napoved: boj za polfinale

 
POLJSKA

Poljska je tipična slovanska ekipa. Poljaki znani kot mehke duše ob najmanjših problemih posežejo po vodki in utopijo skrbi alkoholnih hlapih. Tega ne more spremeniti niti selektor Leo Benhaker, ki ne vzbuja posebnega zaupanja. Ekipa je sestavljena iz (za ta nivo) povprečnih igralcev. Mogoče rahlo izstopata vratar Boruc in napadalec Smolarek. Pričakovati je tri poraze in popoln razpad sistema na zadnji tekmi.

Napoved: gladek izpad v prvem krogu