Intervju: Matjaž Mrdavšič, Gradovi kralja Matjaža natisni
Prispeval Jure Lesjak, foto: Igor Ranc   
Torek, 20 Januar 2009 19:44
 
Pred začetkom 17. Gradov kralja Matjaža smo spregovorili z Matjažem Mrdavšičem, lastnikom okrepčevalnice »Pri Matjažu« in prizorišča prireditvenega prostora v Mitneku pod Peco, kjer se vsako leto odvija že dobro znana gradnja snežnih gradov. Prireditev odmeva po vsej Sloveniji, poznajo pa jo tudi v tujini.

Matjaž Mrdavšič je edini organizator, ki je pri Gradovih kralja Matjaža že od samega začetka, od leta 1993, ko je sodelovalo osem ekip. Takrat se je porodila zamisel, ki je danes presegla vsa pričakovanja - leta 2006 je gradilo 109 ekip -, kljub temu pa se organizatorji trudijo, da bi prireditev še izboljšali in privabili še več obiskovalcev

Začniva z malenkost bolj perečim vprašanjem. Na uradni spletni strani 17. Gradov kralja Matjaža med organizatorji prireditve manjka Park kralja Matjaža (PKM). Kaj se je zgodilo, da PKM ni več v organizacijskem odboru?

PKM je izstopil iz organizacijskega odbora, in sicer bistvu zato, ker med mano, kot enem izmed organizatorjev, in njimi ni bilo nekega pravega razumevanja oziroma se na nikakršen način nismo uspeli dogovoriti o pogojih sodelovanja, ki sem jih predstavil za letošnjo izvedbo prireditve. Tako je PKM na koncu odstopil od pogodbe.

Matjaž Mrdavšič

Pri čem se je zataknilo?

Na takšni prireditvi, kjer sodelujejo trije organizatorji, si je treba razdeliti organizacijska dela, kot tudi finančne vložke in stroške. Ker do usklajenega dogovora med PKM in mano ni prišlo, je PKM od sodelovanja odstopil. Po petnajstih letih aktivnega soustvarjanja in organiziranja te prireditve, ki je preraščala lokalne okvire, sem spoznal, da je moj finančni vložek prevelik in ga nisem sposoben sam pokrivati.

Kdo vse je bil v prejšnjih letih v organizacijskem odboru in kdo je v letošnjem letu zamenjal PKM?

V preteklosti smo prireditev sooblikovali trije organizatorji - občina Črna na Koroškem, Park Kralja Matjaža in okrepčevalnica »Pri Matjažu«. V letošnjem letu je PKM zamenjalo Turistično društvo.

Turistično društvo, kot tretjega partnerja, je predlagala občina.

Tako. V bistvu so na enem izmed prvih sestankov na občini dejali, da naj čimprej najdem tretjega partnerja, ki bo nadomestil prosto mesto v organizacijskem odboru, saj sami ne bi zmogli dobro opraviti vseh organizacijskih obveznosti. Predlagal sem kultruno-umetniško društvo KUD Krsnik. Kasneje so na občini presodili, da KUD Krsnik vseh zadolžitev zaradi pomanjkanja izkušenj ... ne bi mogel dobro izpeljati, zato so to mesto raje ponudili Turističnemu društvu, ki naj bi zaradi dolgoletne tradicije svoje delo opravilo bolje in bolj profesionalno.

Pustiva neprijetne zaplete raje ob strani in se vrniva v preteklost. Gradovi kralja Matjaža so se začeli leta 1993. Kje oz. komu se je porodila ideja o gradnji snežnih gradov?

Ideja se je ponudila Dušanu Štruclu - Dixiju oziroma takratni NOVNI (Studio za razvoj podeželja), predhodnici Alp Pece. V tistem času je v Podpeci začelo vse odmirati, zaprla sta se rudnik in šola. Ljudje so se začeli na veliko odseljevati. Življenje pa je bilo treba na tem koncu nekako obdržati. NOVNA je s to idejo prišla do mene in me povprašala, če sem za projekt Gradov, ki je bil takrat samo eden izmed številnih projektnih načrtov; med drugimi so bili izdelani načrti tudi za »Turške vpade pri Najevski lipi«, »Skok čez kožo v Mežici« ... Na žalost so vsi drugi projekti ostali v fasciklih na pisalnih mizah, Gradovi kralja Matjaža so se edini dejansko realizirali. Marsikdo pravi, da sem Gradove začel jaz, toda ta ne pozna zadeve. Sam si tega tudi ne lastim. Projekt je bil izdelan za takratno občino Ravne na Koroškem, črnjanska ga je potem samo prevzela, ko smo dobili svojo občino. Si pa štejem zasluge, da sem projekt zagrabil in omogočil, da se je lahko začel izvajati. Skozi leta mi je prireditev prirasla k srcu, na začetku sem bil še posebej vesel in navdušen, ker se je začelo govoriti o Podpeci, na kar smo bili zelo ponosni.

Matjaž Mrdavšič

Na prvih Gradovih kralja Matjaža je bilo samo osem ekip, v letu 2006 jih je bilo čez sto. Kako je prireditev izgledala čisto na začetku?

Zelo spontano, prijateljsko, sebi v zabavo. Prvo leto je bil za izvedbo projetka zadolžen Tomo Jeseničnik, sodelovali so še Mateja Mešl, Žare Tomšič, Dušan Štrucel Dixi ... oz. vsa NOVNA. Skratka, zelo preprosto, prijateljsko ...

Kje oz. kdaj pa je bil potem po vašem mnenju tisti prelom, ko so se ljudje za Gradove začeli zanimati in se je prireditev začela širiti?

Verjetno je bil vzrok v tem, da je zadeva postala komercialno zanimiva. Na samem začetku, ko je bila prireditev še majhna, ni bilo nekega interesa, ko pa je začela rasti, se je stvar obrnila.


Glas o prireditvi se je nenazadnje razširil tudi v tujino.

Da, v Podpeco so najprej začeli hoditi Irci, saj so imeli z Alp-om Peca nekatere skupne projekte in izmenjave. Vedno se v ekipah najdejo posamezniki, ki prihajo z različnih koncev sveta - Kitajske, Avstralije, Italije, Španije, Škotske ... Ravno pred kratkim je bil poleti v Mitneku Avstralec z družino, ki je prišel v Slovenijo po skoraj desetih letih. Takrat je tukaj gradil gradove. Pokazal sem mu album iz tistega leta in ne boš verjel, da se je našel na slikah in bil izjemno navdušen.

Kdo skrbi za oglaševanje prireditve?

V letošnjem letu za to skrbi Turistično društvo. Mislim, da se kar trudijo. Lani je bilo oglaševanje slabše zastavljeno, še posebej v Avstriji, od koder so včasih v lepem številu hodili na prireditev, v zadnjih letih oz. lani pa v znatno manjši meri.

Lahko obiskovalci na letošnjih Gradovih kralja Matjaža pričakujejo kaj novega?

Res je, da je graditeljem treba nekako popestriti program. Veliko programskega časa tako ali tako zapolnijo tudi sami s predstavitvijo svojih ekip ... Sobota je v bistvu sama po sebi polna energije, predvsem zaradi tega, ker graditeljev v ničemer ne omejejujemo in jim puščamo popolno svobodo za kreativno ustvarjanje, zabavo, spoznavanje ... Zaradi tega se mi zdi, da jim z nekim novim programom ne bi mogli ponuditi nečesa čisto novega, zato sem k sodelovanju povabil KUD Krsnik, ki bi ta primanjkljaj lahko ustrezno zapolnili z novimi, svežimi idejami. Menim, da je Krsnik tisti, ki ve, kaj na prireditvi v sklopu programa manjka, saj v tem društvu po večini delujejo mladi z novimi pogledi na izboljšanje programa in same prireditve.

Matjaž Mrdavšič

Kakšno je vaše mnenje o ideji, da bi občina v času Gradov kralja Matjaža ponudila črnjanski hotel v najem gostincem, ki bi lahko s hotelom upravljali samo v tem času in obiskovalcem prireditve nudili prenočišče? Nenazadnje gosti v Črni na Koroškem nimajo kje prespati, hotel pa bo v vsakem primeru, ko so na sporedu Gradovi, sameval oz. ostal neizkoriščen?

Po mojem mnenju bi bila to kar dobra rešitev, saj bi obiskovalcem skoraj da morali nuditi neko prenočišče ...

... se pa po drugi strani odpirajo novi apartmaji v Črni.

Super. To mi je zelo všeč, tako apartma Kralj Matjaž, kot tudi apartma Maček.

Koliko ekip pričakujete letos? Nek zasuk navzgor je verjetno potreben in vsekakor zaželen.

Mislim, da bi se lahko približali številki od šestdeset do osemdeset, glede na to, da smo kupe snega naredili pravočasno in da propaganda že uspešno teče. Mislim, da bo k temu pripomogla tudi objava na vašem spletnem portalu. Nikoli si nisem želel, da bi bilo tukaj dvesto ekip, saj bi prireditev zaradi prevelike gneče in problema z izpeljavo prometa organizacijsko težko izvedli. Okoli sto ekip pa smo po mojem mnenju sposobni obvladati.

Gradovi kralja Matjaža

Nekaj je gotovo jasno: prireditev s takšno tradicijo in takšnim renomejem si mora na vse načine prizadevati, da ostane v vrhu in ne izgine iz udarnih novic na vseh informativnih oddajah ... Ko ste že omenili prometno gnečo - kako bodo letos speljane prometne povezave z Mitnekom?

Tako kot lansko leto se bo tudi tokrat možno nazaj v dolino peljati preko Pikovega. V primeru velike gneče bo moral teči izmenjajoč enosmerni promet. Čez dan bodo na prizorišče prireditve vozili preko Pikovega tudi kombiji. Za prometno organizacijo sicer skrbi občina, vendar do večjih problemov ne bi smelo priti, saj imamo do Mitneka sedaj položen asfalt. Če bo potrebno, imamo za rezervo še tretji izhod - cesto čez Mežico, ki je prav tako dobro urejena in normalno prevozna.

Kako je na prizorišču dan po tekmovanju v gradnji snežnih gradov (v nedeljo), ko si ljudje pridejo ogledovati novonastale gradove? Koliko obiskovalcev se udeleži prireditve?Matjaž Mrdavšič

Nedelje so na Gradovih čisto nasprotne sobotam, ko je na prizorišču vse živo, naelektreno, polno energije, mladostno ... V nedeljah pridejo družine z otroki, vse skupaj se zelo umiri. Kljub temu, da je veliko obiskovalcev, je razlika glede na sobotno prižiganje bakel in ogled gradov v večernih urah, neprimerljiva. Skupno število obiskovalcev bi ocenil med 10.000 in 15.000.

Glede na velikost prireditve bi organizatorji lahko razmislili tudi o izdelavi arhiva, kjer bi zbrali vse članke, fotografije gradov, vsa gradiva, vsa vabila, vse plakate ... Takšen arhiv bi lahko bil na ogled sredi Črne, kjer bi si turisti lahko ogledali zbrane stvari iz preteklih Gradov.

Organizatorji smo svoj čas to že počeli v galeriji Krnes. To je obstajalo nekaj let. Imamo tudi likovne natečaje, pri katerih osnovnošolci ustvarjajo različne risbe o kralju Matjažu. Te risbe potem izobesimo po celotni gostilni ... O takšni razstavi, kot je bila pred leti v Krnesu, bi bilo zopet smiselno razmisliti, saj se je nabralo že zelo veliko arhiva. Še posebej se spomnim razglednice, ki jo je fant, graditelj gradov, poslal svoji mami, ter na njej zapisal: »Draga mami. Zelo se imamo lepo. Naš grad je najlepši. Mislim, da se ne bom vrnil. Tukaj mi je prelepo!!!« In ravno to so tiste stvari, zaradi katerih je vredno vedno znova delati Gradove kralja Matjaža. Takšnih stvari si resnično želim, nenazadnje je to odlična vzpodbuda za nadaljne delo.