Kako je v frizerstvu s t.i. »revivalom«, torej črpanjem iz zgodovine?

Revival je vseskozi prisoten. Konstanta je recimo paž, osnovna linija za striženje, ki se striže že od 1930. leta. Moderen je vedno, vendar se striže na različne načine. Včasih je graduiran, drugič asimetričen, včasih bolj poln in tako dalje.

Če se ozremo kakšnih 15-20 let nazaj, odkrijemo razne glam-rockerje, ki so nosili za današnje pojme smešne frizure. Trenutno je ogromno t.i. »emo« sloga – se bomo tudi temu smejali čez 20 let?

Ne. Ker vsi, ki se ukvarjajo z modo, črpajo iz zgodovine in vsi modni kreatorji inspiracijo jemljejo iz preteklosti. Kot je dejal Alan Hranitelj: »Hlače bodo imele vedno dve hlačnici.« Revolucije v tem smislu ne bo.

Ampak vendar. Smejimo se glam rockerjem, zakaj se ne bi še »emo« slogu?

Emo se je razvil iz punka. In seveda – nekateri ljudje so se smejali imidžu punka. In vse skupaj je v bistvu v ljudeh – kako sprejemajo subkulturo, ki ima vedno dobre in slabe lastnosti. Vseeno mislim, da je emo zanimiv imidž, ki mu je uspel veliki pok, predvsem na Japonskem.

Bi bila teza, da je v bistvu emo na nek način tudi revival glam rocka, med drugim tudi z ličenjem in feminizacijo moškega, preveč drzna?

Niti ne. Emo je različica metroseksualca. Moška osebnost se razvija, na nek način mutira – in ko združimo to z razmišljanjem o punku dobimo emo.

Kakšne tarife dosegajo pri nas frizerji, ki strižejo glavne zvezde slovenske estrade?

Za moje pojme ne visokih. Od 35 – 45 evrov za striženje, maksimalno. V Londonu je striženje 350 funtov, pri čemer ne gre za kakšno estrado. Velikokrat se dogaja, da se slovenske zvezde zadržujejo pri frizerjih, ki jih poznajo že dlje časa. Če grem v ekstrem – pri frizerjih, kamor so jih nekoč peljali starši.

Na dolgi rok »pametno« barvanje ne škodi. Vedno, ko pride stranka v salon, pogledam, kaj stranka ima, kaj želi in potem iščemo kompromis. Če nekaj ni izvedljivo to stranki tudi povem – bolje, da nečesa nimaš, kot pa da imaš uničen las.

Se lahko zgodi, da bodo nekatere zdajšnje umetne blondinke čez 20 let po svetu hodile z bistveno manj lasmi?

Da, to se lahko zgodi zelo hitro, če ne obiskujejo profesionalnega frizerja. Če s peroksidom oziroma blanchem ne znaš delati, oziroma pretiravaš in ne znaš oceniti, kje je meja, kjer rečeš dovolj, potem se hitro zgodi, da se las odlomi.

V revijah vidimo ogromno frizur, ki delujejo, kot da so za enkratno uporabo. Ali takšne frizure prodajate tudi v salonih?

Absolutno.

Pa je to fer?

Je. Recimo pri večernih frizurah, poročnih frizurah in ostalih frizurah za enkratno priložnost. Te frizure so dražje, pa tudi stranki se takšna frizura vtisne v spomin, saj je del neke prelomnice v življenju. Sicer pa mora biti stranka kvalitetno ostrižena. In sicer tako, da ji frizura zdrži tri mesece.

Torej neki punci, ki želi frizuro iz revije, razložiš omejitve dotične frizure?

Jasno, povem ji, danes bo tako, jutri pa ne več.  Stranka mora imeti čim manj dela s svojo frizuro, saj ni vsak dan pri frizerju kot različne dive iz sveta mode.

V čem je torej namen teh pogosto nepraktičnih frizur na različnih modnih revijah?

V izražanju. V izstopanju modela in frizerja. Ženska bo izbrala dobrega frizerja, zato ker želi biti lepa. Ženska je v bistvu narcisoid, ki želi biti lepa, lepša. V živalskem svetu so večinoma samci lepši od samic – edino v našem svetu je ženska lepša od moškega.

K narcisoidnosti pa žensko sili kaj? Industrija? Moški?

Industrija.

Kaj storiš, ko pride v salon stranka in pravi »ostriži me po želji«?

Če stranka pride prvič, najprej pogledam čevlje. Pri čevljih se izrazi strankina kreativnost, ki se potem lahko odrazi tudi na frizuri. Pri tem seveda ne gre za znamke, ampak za design čevlja. Frizuro skušam prilagoditi strankinemu imidžu.

Kako izgleda poklicna deformacija pri frizerju?

Vseskozi gledam frizure, ko hodim okrog. To se mi dogaja predvsem v Sloveniji, v tujini niti ne toliko. Tam večjo inspiracijo dobim iz okolja. Vseeno pa srečaš frizure, ki te enostavno prisilijo, da jih gledaš, saj so tako izrazite, celo tako ekstremne, da jih enostavno moraš pogledati.

In potem podobno kot slikarji, fotografi, programerji sprocesiraš način izdelave frizure?

Ja, takoj. Če sem v dvomih, mi to ne da miru. Namreč, v frizerstvu je veliko »klasike«, je pa tudi ogromno posebnih in majhnih trikov, in ravno ti majhni triki so tisti čar frizerstva, tista umetnost v frizerstvu. »Art« kolekcija je tako čista umetniška raven, kjer se izrazi vsa inspiracija iz glasbe in filma.

Imam veliko srečo, ker za mano stoji Joico (op. a. kozmetika, s katero dela),  ki moje kolekcije tudi podpre. Oglašuješ se lahko v najbolj znanih revijah, za kar pa moraš biti sproducirati dovolj kvalitetno izdelano in aktualno kolekcijo, da je tem medijem sploh zanimiva. Če si dovolj dober lahko dobiš brezplačno objavo kolekcije, sicer plačaš 12.000 do 15.000 funtov za tri strani. Nazadnje smo imeli objavo v eni najbolj znanih frizerskih revij – Hairdresser's Journal. Ko si enkrat na nekem nivoju, je vse veliko lažje…

Kaj se zgodi, če se frizer neha izobraževati?

Dve leti še nekako gre, in je mnenja, da ni izgubil še nič. V tretjem in četrtem letu izgubiš največ, saj v tem obdobju pride do nekih sprememb. Comeback pa je zelo težak, zato je konstantno izobraževanje nujno in hkrati najbolj pomembno v frizerstvu. Inspiracijo lahko dobiš sam, po dodatno znanje pa moraš na izobraževanja.

Kakšen je bil vpliv družine na tvoj poklic (op. a. mama je frizerka)?

 Vedno sem bil upornik, in mama mi je vedno govorila, da naj ne bom frizer, ker gre za krvavo prislužen denar. Skoraj sem že šel za zobotehnika, pa sem si kasneje premislil, ter odločitev v prvih dveh letih na frizerski šoli v bistvu obžaloval. Interes mi je namreč zaradi sistema dela, ki ni spodbujal nobene kreativnosti, padel. Veliki premik se mi je zgodil, ko sem šel prvič v London. Vprašal sem se, kaj lahko naredim, in kako, ter v vsem tem času delal skoraj izključno v svojem salonu.

Na katerem mestu je frizura v konkurenci z obleko in make-upom?

Pred make-upom in za obleko.

Katere frizure ne bodo nikdar iz mode?

Paž.

Kaj pa moške? 0.8 z mašinco?

To sploh ni frizura.

Od kje črpaš inspiracijo?

Iz umetnosti – Kandinski, Pollock, Monet, Dali, Warhol. Iz glasbe. Kar se glasbe tiče v zadnjem času David Bowie, ki je zelo moderen, česar se zaenkrat še ne zavedamo. Čez eno leto bodo mlad punce na majicah nosile portrete Davida Bowieja.

Kako dolgo boš še strigel na Koroškem?

Vseskozi.