Bajta T'k prajijo Intervju Intervju: Matic Pajnik

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Naključno poiskano iz Kšajtnih

Naključno vam povejo

So organizatorji in občine pri poletnih prireditvah brez kompasa?
Igor Ranc | Petek, 21 Avgust 2009
Igor Ranc

"Odveč so namreč iluzije, da lahko takšne prireditve opravljajo kakršno koli vzgojno funkcijo pri prebivalstvu. Pri mnogih je vlak že kje za Uralom, vsak poskus kulturne resocializacije pa bi se najverjetneje končal s prepirom, bojkotom, morda celo pretepom."
Intervju: Matic Pajnik PDF natisni E-pošta
Prispeval Jan Klančnik   
Četrtek, 06 Januar 2011 07:40

Matic Pajnik

Matic Pajnik iz Črne na Koroškem je predsedniški kandidat ekipe KKŠ 2011. Sicer absolvent Fakultete za arhitekturo v Ljubljani namerava jeseni vpisati podiplomski študij na strojni fakulteti, kjer rešitev za svojo prihodnost išče v specializaciji na področju stavbnih tehnologij. S študentskim organiziranjem se je srečal kot predsednik študentske organizacije FA ter kot član študentskega zbora Študentske Organizacije Univerze v Ljubljani. Svoje izkušnje želi ponuditi še članom domačega študentskega kluba, kjer pričakuje manj politike in več operative. Na zadnjem občnem zboru kluba je postal svetnik KKŠ in s tem predstavnik v zvezi ŠKIS, kar namerava z vso resnostjo, kot pravi, opravljati ne glede na vloženo kandidaturo za predsednika.

Zanimivost pri programu ekipe KKŠ 2011 je ta, da ste vse dejavnosti že datumsko zakoličili. Zakaj ste se v prvi vrsti odločili za takšno potezo?

Moj način dela je zelo konkreten, obljube name ne naredijo vtisa. Dejansko smo se volitev lotili na začetku decembra z iskanjem ekipe in sestavljanjem programa. Če do volitev ne bi imeli natančnega programa, bi se bilo volitev z naše strani neodgovorno udeležiti.

Zimski del programa smo že zelo natančno dorekli. Bili smo že v pogovoru s smučišči Poseka in Ošven zaradi zimskega KKŠ Festa, z gimnazijami zaradi dijaške sekcije, na Koraturju in še nekaterih podjetjih smo iskali ponudbe, ker se nam zdijo cene avtobusnih prevozov nesprejemljive. Zbrali smo serijo ponudb za zimsko smučanje in izbrali Kanin – za katerega smo že pobrali prvo prijavo.

Tudi preostali program stoji na trdnih tleh in je večinoma prilagojen študijskim počitnicam ali občinskim praznikom. Le z dobrim programskim in finančnim planom lahko takšen klub vodiš dobro in nikakor drugače se kandidature ne bi želel lotiti.

V preteklih letih se je pokazala indiferenca članov do dogajanja v klubu, vzroke za to pa je delno moč pripisati tudi zadržanosti vsakokratnega vodstva kluba pri vključevanju novih študentov in dijakov. Kako nameravate ta problem reševati v vaši ekipi?

Problema se zelo dobro zavedam. Težava je nastajala že v sami ekipi, saj se niti Nadzorni in Disciplinski odbor do sedaj nista počutila domače v klubu. Problem smo znotraj ekipe rešili s tem, da smo na nek način povozili funkcije in pri nas ima vsak, ki je na sestanku, enakovreden glas. Člane Izvršnega odbora smo določili sporazumne glede na to, kdo je bil najbolj ustrezen za prevzem nadzora nad posameznim področjem, glasovi pa so vsi enakovredni. Vsako področje in vsak projekt bosta pokrita v parih, da ne pride do zastojev dela zaradi študijskih obveznosti. Zavedati se moramo, da je večina projektov zastavljenih takoj po izpitih, kar za nas pomeni delo med izpiti.

Na nivoju članov bomo prepad skušali zasuti z najavo vseh naših sestankov, kjer bo vsak dobrodošel, da se nam priključi, ali samo pove svoje mnenje. Ne rečem, da prejšnja vodstva tega niso želela, težava je le v tem, da tega niso storila. Vsakdo, ki ima dobre namene in želi klubu kaj prispevati, je pri nas dobrodošel, kar se nam obrestuje, saj smo od začetka kampanije ekipo skoraj podvojili.

Transparentnost delovanja kluba je že od nekdaj na tnalu članov in nečlanov. Boste na spletu, po vzoru npr. ŠOUL, objavljali tudi zapisnike iz sej organov KKŠ, projektna ter finančna poročila? Zakaj ja oz. zakaj ne?

Odprtost sej in objava zapisnikov se mi zdita za zaupanje nujna! Projektna poročila so namenjena predvsem nam, da bomo znali projekte kvalitativno oceniti in vsakega naslednjega dodatno nadgraditi. Takšna poročila so polna subjektivnih komentarjev in za javnost niso primerna, niti zanimiva. Bomo pa na podlagi sprotnih poročil zagotovo oddali podrobno letno poročilo, kar obljublja tudi sedanja  vladavina. Brez objav sej in letnih poročil zaupanja študentov niti ne moremo pričakovati.

Na nedavnem občnem zboru se je, ponovno ob minimalni udeležbi članstva in s preglasovanjem, spreminjal tudi statut društva, čemur je kljub splošnemu konsenzu nasprotovalo nekaj članov, ki si je želelo še radikalnejše spremembe, podobno kot že prejšnja leta. Ali nameravate spreminjanju statuta nameniti kaj vašega časa? Velja še poudariti, da so sicer spremembe statuta prvenstveno v rokah najvišjega organa društva, to je občnega zbora sestavljenega iz vseh članov in ne v rokah vodstva kluba. To pravico jim zagotavlja statut.  Tako da načeloma vodstvo kluba tega procesa ne bi smelo ovirati, kot se je v preteklosti že dogajalo?

Pravilnikov ali statuta v naslednjem mandatu ne želimo spreminjati, saj bi to po nepotrebnem odvzelo pozornost s projektov. Poprava aktov je postranska zadeva in se večinoma zgodi, kadar na problem naletimo. Izvršni odbor kluba takšnih sprememb nikakor ne sme zavirat, je pa realnost taka, da je spremembe statuta iz članskih krogov težje predlagati kot z mesta člana Izvršnega odbora. Seveda je najbolje klubske akte usklajevati s konsenzom, sam sem mnenja, da za takšne zadeve vedno obstaja bolj ali manj optimalna pot.

Statut ni slab, v tem mandatu je dobil dva podrejena akta, a bi kljub temu še vedno lahko bil boljši. Če se odločimo za spremembe bi zagotovo najprej odprli široko debato in pregledali statute podobnih organizacij, ter se šele nato lotili pisanja. Za dobre posege v statut bi morali vložiti v delo veliko svoje energije. Kot rečeno, se nam zdi pomembneje vso to energijo usmeriti v projekte in zato se sprememb ne bomo lotevali, dokler ne bo ponovno izkazan jasen interes študentov.

Klubu grozi zmanjšanje koncesijskih prejemkov - leta 2009 je klub s strani ŠOS-a dobil še 185.700€, v letu 2011 pa bo znesek občutno manjši - in ob skoraj neobstoječi rezervi bi to lahko bil precej hud udarec za delovanje kluba.
V obeh taborih obljubljate širjenje trenutnega programa, denar za to pa naj bi dobili s pospešenim iskanjem sponzorjev  ter prijavljanjem na razpise. Zanima me, ali ste že konkretneje raziskali na katere razpise in s katerimi projekti se bi klub lahko prijavil? Imate v mislih še kakšne druge oblike pridobivanja sredstev oz. varčevanja (zmanjšanje števila uradnih ur, zaposlitve …)?

Zmanjšanje koncesijskih dajatev bo sicer postopno, vendar občutno. Predvidevamo, da se bodo sredstva skrčila na polovico. Sedanjo porabo smo že temeljito pregledali in lukenj je več. Približno tretjino sredstev se nameni za popuste. Zato bo med prvimi ukrepi novo pogajanje glede popustov in naših subvencij. Kot rečeno smo se za cene avtobusnih prevozov že pozanimali. Sedaj Klub Koroških Študentov Koraturju pokloni na leto okoli 20.000eur za subvencije. Ker polna cena vozovnice do Ljubljane stane okoli 11eur, predvidevamo, da ob polni zasedenosti v eno smer zaslužijo do 550eur, v obe pa celo do 1100eur. Za isto relacijo v obe smeri dobimo čarterski avtobus za nič več kot 350eur. Naš trud bomo najprej vložili v to, da se državna in občinska subvencija preusmeri na to ceno. Če nam uspe, bo cena vozovnice v Ljubljano brez KKŠjeve subvencije okoli 4 eur.

Na podobne načine bi se dalo varčevati še kje. Pri popustih se moramo zavedati, da vsaj četrtino stoškov predstavljajo uradne ure. Ob tem pa popustov ne koristi niti četrtina koroških študentov! Prehod na nov sistem je zato več kot nujen. Opcij je več in na nas je, da jih preučimo in izberemo najboljšo. Za zgled se bomo seveda z veseljem obrnili k drugim klubom v zvezi ŠKIS.
Drugo tretjino sredstev po pogodbi dobi Kompleks za oblikovanje programa. Z direktorjem je potrebno narediti nekajletni plan za prehod na črpanje sredstev iz drugih virov.

Tretjo tretjino sredstev klub nameni za projekte, kar je zelo malo, a tega razmerja kljub temu ne želimo spreminjati. Kar bomo privarčevali pri nekaterih popustih, bomo porabili za nove popuste. Dodatna sredstva za projekte bomo torej morali iskati preko sponzorjev in razpisov. Na koroškem imamo 12 občin, 4 upravne enote, potem pa so tu še aktualni razpisi ŠKISa, ŠOSa, vseh ŠOUov, državnih ministerstev, nenazadnje so tu še sponzorji. Tak je potencial, vendar se moramo zavedati, da gavde in izleti za sponzorje že dolgo niso več zanimivi. Nadejamo pa se, da nam bodo občine in podjetja pokrile večino stroškov dijaške sekcije in KKŠ Festov.

Ali torej program stoji tudi finančno ali pa je realno pričakovati, da boste morali tekom leta tudi kaj črtati?

Poleg projektnega plana sem naši ekipi že predlagal fiksni plan naših sestankov, ki že predvidevata dva rebalansa proračuna. Vem, da bodo rebalansi v vsakem primeru nujni, saj lahko višino koncesijskih prejemkov za prihodnji mesec ocenjujemo le na podlagi preteklih let.

Naši projekti stojijo na predpostavki, da bomo izpolnili pričakovanja glede sponzorskih prihodkov. Trdno verjamem, da bomo pri zbiranju sredstev uspešni. Našega programa ne nameravamo v nobenem primeru krčiti, temveč zgolj nadgraditi s projekti, ki se nam bodo porodili tekom leta.

Med drugim načrtujete organizirati mladinski festival ob koncu šolskega leta, nekje na Koroškem. Kako ste si ga zamislili in ali bi uspešen festival, po vzoru Cvičkarije, lahko dolgoročno pomenil tudi dodaten vir prihodkov v klubsko blagajno?

Po mojih izkušnjah tovrstni festivali praviloma predstavljajo izgubo, tako da se dobička tu ne nadejamo. Ta festival na Koroškem je še v veliki meri nedorečen. Glavni cilj je prirediti zabavo dijakom ob koncu šolskega leta. Vsebina se lahko razvleče čez več dni, program pa se lahko popestri s športom in igrami. Za uresničitev projekta v največjem zamišljenem obsegu pa bomo zagotovo potrebovali dobro podporo lokalnih skupnosti in kvalitetno partnersko sodelovanje s Kompleksom, ki bi na takšni prireditvi lahko bil celo večji akter kot mi.

Kompleks je nedavno dobil novega vodjo in nekaj novih članov ekipe ter začel z delno prenovo podobe in programa. KKŠ ima kot glavni financer in ustanovitelj mladinskega kluba pri njegovem delovanju precej besede. Boste trenutnemu vodstvu puščali avtonomijo pri njihovih odločitvah ali boste preko sveta zavoda uveljavljali tudi svoje poglede na vodenje kluba? Kako sploh vidite sodelovanje med kluboma?

Klub Koroških Študentov in Kompleks sta kot oče in sin. Najprej je treba Kompleksu pomagati, da se postavi nazaj na noge in zadiha, ter da ga ljudje zopet sprejmejo, nato bomo razmišljali o širitvi dejavnosti. Zagotovo pa sodelovanje s Kompleksom vidimo na večih ravneh. Nadejamo se proste uporabe njihovih prostorov in njihovo podporo na naših projektih.

Zavedam se, da ima klub nad Kompleksom veliko moč, ampak, če bi jo preveč uveljavljal, bi ga prej zatrl, kot vzpodbujal. Kompleks bo imel podporo Kluba dokler se bo razvijal in služil svojemu namenu. Če tega ne bo počel, bo našo podporo izgubil.

Dejstvo je tudi, da je bil Kompleks ustanovljen z namenom, da se slej kot prej osamosvoji in enkrat celo začne vračati denar, zato bo potrebno skupaj z direktorjem, kot sem že omenil, postaviti dolgoročno vizijo.

KKŠ tudi že od nekdaj bolj ali manj dobro sodeluje tudi z različnimi društvi na območju Koroške. Kako to sodelovanje vidi  vaša ekipa v letu 2011?

To sodelovanje je do sedaj bilo vedno omogočeno, vendar po našem mnenju ni bilo pregledno in pravilno urejeno. Ponavadi se je pomoč izvedlo brez razpisa, vsako društvo pa je lahko poslalo prošnjo.

Mi bi radi razpis objavili in z njim seznali vsa društva in interesne skupine mladih (sem prištevamo tudi glasbene skupine in rekreacijsko športne skupine). Zavedamo se, da bo tu potrebno biti previden, saj si mladinski kulturni centri MKC večjih mest zaslužijo posebno pozornost.

Datum razpisa smo si že postavili, višino sredstev in kriterije pa bo treba še doreči. Za nas je razpis pomemben tudi zato, ker bomo preko njega dobili dober vpogled v celotno mladinsko dogajanje na Koroškem. Dolgoročno ima sodelovanje z društvi še zelo velik potencial. Našo vlogi bi zelo povečali, če bi društvom pomagali  pri izobraževanju in pridobivanju sredstev na drugih razpisih. O tem bi jih lahko aktivno obveščali in zanje organizirali izobraževanja na temo finančnega in projektnega vodenja. Vodstvu Kompleksa nameravamo tudi predlagati, da društvom odpre svoja vrat in jim v učilnici nudi prostore za sestanke. Kot rečeno je na tem področju potencial velik, najlažje pa bi ga uresničili s preslikavo društvenega stičišča STIKS, ki ga je lansko leto uvedel ŠOU v Ljubljani.

V programu obeh pretendentov za predsednika KKŠ je zaslediti predvsem povečanje števila športno-zabavnih prireditev. Pogrešam pa aktivnosti kluba in posledično njegovih članov tudi ob drugačnih priložnostih. Zanima me, ali ste razmišljali tudi o aktivnejšem sodelovanju kluba pri oblikovanju javnega mnenja in lokalne politike? Na primer z organizacijo okroglih miz o aktualnih lokalnih (pa tudi širših!) problematikah, organizacijo protestov (ne le proti »malemu delu«), izvajanjem oz. podporo različnih za lokalno okolje relevantnih študij itd.

O tem smo razmišljali veliko. Radi bi dvignili smisel kluba višje, vendar takšne zadeve niso izvedljive, dokler se ne pojavi huda družbena potreba, tako kot se je pri 'malem delu'. Če bi do česa takšnega v naslednjem mandatu prišlo, je naša ekipa pripravljena ves svoj trud vložiti v to oziroma aktivacijo kako drugače podpreti.

Z našimi novimi projekti pa ciljamo predvsem na šport in druženje!

»Hude družbene potrebe« seveda že vseskozi obstajajo. Socialna problematika na Koroškem je še posebej pereča in če neposredno reševanje le-te seveda ni v domeni KKŠ, lahko klub marsikaj postori pri osveščanju, zbiranju donacij ipd. V končni fazi bi se lahko klub aktivno zavzemal ali pa vsaj oblikoval stališča tudi do različnih širših družbenih projektov, kot je na primer uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD).  Možnosti za tovrstno aktivacijo je že ta trenutek torej ogromno, naštel sem res le prve stvari, ki so mi padle na pamet.

Se strinjam, da je perečih zadev veliko. Ena od dolžnosti Kluba Koroških Študentov je, da se na takšne akcije odziva aktivno ali pa samo s podanim stališčem. Zelo pozitivni sta bili Kompleksova akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za družino iz Črne, ki ji je pred prazniki pogorela hiša in obisk ekipe KKŠ-ja  v slovenjgraški bolnišnici, kjer so obdarili otroke, ki so praznike morali preživeti tam. Takšne akcije bi radi obdržali.

Že v naravi študenta je, da se na pojave v družbi odzove med prvimi in nobenega dvoma ni o tem, da bomo aktivni na vseh področjih.

Ker KKŠ pokriva vse štiri upravne enote na Koroškem, me zanima, ali imate v ekipi študente iz vseh treh dolin ter kako boste poskrbeli za razpršenost dogajanja, ki se je v preteklosti vse preveč osredotočalo na Mežiško dolino?

Moja zahteva je bila, da sta iz vsake upravne enota vsaj dva člana pripravljena eno leto ali več aktivno sodelovati. Četudi jih zaradi statuta nismo mogli uvrstiti na kandidatno listo, so v ekipi aktivno prisotni. Predvsem Radlje in Slovenj Gradec sta bila vedno zapostavljena, kar se mi zdi zelo krivično. Prav zato smo v tem mandatu zapisali, da bomo v teh dveh občinah prirejali KKŠ Fest. Župana obeh občin sta pripravljena prisluhniti mladim in verjamem, da bomo pridobili veliko podporo lokalnih skupnosti ter, da bosta oba festa uspešna. Poleg KKŠ Festa v teh dveh občinah pa puščamo odprta vrata še kakšnemu novemu projektu, ki bi dogajanje na teh območjih poživil.

Koroški Študentski Klub je med vsemi v Sloveniji specifičen ravno zato, ker pokriva štiri upravne enote oziroma kar celotno regijo. Če klub ne uspe zagotoviti zadostne razpršenosti svojih projektov, potem so tendence po razcepitvi kluba, kot smo jih videli v preteklosti, upravičene.

V primeru, da boste na volitvah zmagali – katera ideja iz nasprotnega tabora se vam zdi dovolj dobra, da bi jo posvojili in ali boste, ne le deklarativno ampak tudi aktivno (s sestanki itd.) k delu povabili tudi člane poražene ekipe?

Končno eno zelo hvaležno vprašanje. (smeh) Ideje moramo vedno deliti, saj se naredi velika škoda, če ideja zamre zgolj zaradi tega, ker smo si jo lastili.

Odlična se mi zdi ideja o vzpodbujanju podjetništva med mladimi z nepovratnimi finančnimi injekcijami, a ideja kljub temu ni tako enostavna. Koroška je majhna in težko bo sestaviti razpis, ki bo sredstva razdelil pravično v očeh vseh udeležencev. Vsekakor pa je ta ideja vredna nadaljne obravnave in bomo k razvoju le-te povabili člane nasprotne ekipe.

Druga dobra ideja se mi zdi spopad z zastarelim sistemom KKŠ-jevih popustov, ampak o tej temi smo veliko raziskovali že mi. Za razliko od nasprotnikov ne vidimo ene same rešitve in prezgodaj bi se bilo opredeliti za idealno. V prvi polovici mandata je potrebno vse možnosti preučiti in nato izbrati najboljšo.

Glede sodelovanja z nasprotno ekipo naj poudarim, da je k sodelovanju dobrodošel vsak član kluba, ki ima poštene namene in lahko klubu kaj doprinese. Če bi nekdo ekipo oviral pri delu, je moja dolžnost, da ga iz ekipe izločim. Medse bomo zato povabili le zdravi del nasprotne ekipe, za katerega verjamemo, da ima dobre namene. Nekaj članov koroških študentov pa nam je dokazalo, da si udejstvovanja v klubu ne zasluži, saj niso sposobni vzpodbujati kolektivnega dela in v klubu žal iščejo osebne koristi.

Za konec se dotakniva še dijakov, članov kluba z vsemi pravicami, razen volilno, zaradi česar se na njih rado pozablja. Kakšni so vaši načrti z dijaško sekcijo?

Na njih se pozablja ravno zato, ker v klubu nimajo volilne pravice in s tem prave moči, prav tako pa posebej za njih ni organiziran noben projekt. Glede na to, da tudi oni prispevajo v koncesijsko blagajno, se nam zdi to nadvse krivično.

Kot rečeno, smo se na obeh gimnazijah za uvodni sestanek z dijaki že dogovorili. Radi bi jih aktivirali, do te mere, da bi si projekte sami organizirali, saj smo mi njihovo kožo že prerasli in njihovih potreb ne poznamo več dovolj dobro. Zagotovo jih bomo vzpodbudili pri organizaciji ogledov vseh pomembnejših koroških podjetij. S tem jim lahko veliko pomagamo pri pravilni odločitvi za študij. Radi bi jih predvsem seznanili s tehničnimi poklici, ki se jih dijaki včasih zaradi nepoznavanja bojijo. Ob ogledih podjetij bo zagotovo zrasel še spletni forum, kjer bodo dijaki lahko spraševali študente po njihovih izkušnjah s posameznim študijem in o tem kako je iskanjem zaposlitev z določeno diplomo v roki. Ta projekt bi radi globoko ukoreninili v klub, saj se nam zdi vsebinsko za celotno koroško regijo daleč najpomembnejši.

Drugi projekt, namenjen predvsem dijakom, bo festival ob koncu šolskega leta, ki smo ga že omenili. Ostale projekte si bodo dijaki lahko organizirali sami, pri čemer jim bomo vedno nudili podporo. Radi bi, da bi predstavniki dijakov postali člani naših rednih sestankov, ampak za to, pa bi res bilo potrebno pregledati in ponovno spisati društvene akte.

 

Zadnje objave na Bajti


megamalckovazabava2015utrinek.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41

Najbolj brano v T'k prajijo

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti