Kristijan Švab, večna sedemnajstica NK Korotan, je svojo nogometno kariero namenil prevaljskemu prvoligašu. Z občasnimi premori je za Korotan igral vse od malih nog, v 2. slovenski nogometni ligi, skupaj s soigralci premagal Avtobum iz Kočevja, glavnega tekmeca v sredini devetdesetih za vstop v prvo ligo, in prinesel izjemen delež k uspehom v prvi nogometni ligi. Znan predvsem kot večen borec na štoparskem položaju. S Korotanom je doživel praktično vse: finale pokala Slovenije, nešteto obstankov v prvi ligi, tudi v zadnjih krogih, tekmi v pokalu Intertoto (Korotan:Basel 0:0, Basel:Korotan 6:0)  in končno popoln kolaps NK Korotan v začetku tega tisočletja. Igralci so prihajali in odhajali (včasih skoraj da celotna ekipa), Kristi je vedno ostajal in s tem izkazoval ponos, da igra za najuspešnejši nogometni klub v zgodovini Koroške. Kljub temu, da Korotan trenutno igra v zadnji ligi, Kristi še vedno vztraja in prav nič ne kaže, da bo odnehal. Legende ostajajo večne...

Ko sem ga poklical po telefonu, je zvenel presenečeno. Kako ne bi, saj sva se nazadnje slišala na tak način pred več kot petimi leti. Takrat je bil moj trener pri mladincih NK Korotan. Razložim mu situacijo, na kratko predstavim delovanje Bajte ter ga prosim za pogovor. Brez pomislekov je privolil v intervju za naš spletni portal.

V petek se slišiva ponovno. Povprašam ga, če še velja kot sva domenjena. Prizna, da je pravzaprav rahlo pozabil na najin dogovor. Nič zato. Prvotni plan prestaviva za pol ure. Ponavadi rahlo zamujam, tokrat nisem. Pred kafičem sredi Prevalj me je čakal Kristijan Švab. Takoj izmenjava par uvodnih. Saj veste, služba in te stvari. Vem, da bo pogovor zlahka stekel.

Začneva pri aktualnih temah. Korotan, nekoč prvoligaš, danes v zadnji slovenski nogometni ligi. Kristi se, kot vedno, hitro razgovori.

Pogled na lestvico razkriva, da je Korotan vodeči klub v vaši ligi. Ali se Korotan lahko prebije ligo višje?

Vsekakor se lahko. Moral bi se.

Verjamem, da sledi »ampak«?

Seveda. V naši ligi v bistvu ne potrebuješ veliko. Morda dva treninga na teden in potem v soboto tekma. Vendar pa vseeno potrebuješ trening, na katerem je vsaj okoli petnajst igralcev. Tam je potem treba nekaj dejansko narediti. Nima smisla, če je na treningu pet nogometašev. Glavni problem je točno v tem, ker nimaš neke konstante ekipe, ki bi zdržala skozi celo sezono. Na nobenega ne moraš zagotovo računati.  

Ta problem se zdi pri vseh nižjeligaških ekipah. Na tako imenovanem »spisku« lahko imaš 20 in več igralcev. Dejansko jih…

…imaš pa 15. Za te se, okej, vsaj približno, ve, da bodo prišli na tekmo. Če pa pogledaš malo naprej, kaj to v bistvo pomeni. Pridejo kartoni, spet bo kakšno soboto kdo manjkal zaradi službe in podobnih zadev. Na primer že sama Jesenska srečanja predstavljajo velik problem. (smeh) Takrat se bomo spet lovili zadnji trenutek, da nas bo na koncu tistih enajst.

Ko je na sporedu domača tekma še nekako gre. Večji problem osebno vidim na gostovanjih.

Ravno to je problem. V gosteh ti zaradi prej naštetih razlogov manjkajo igralci. Doma imaš ponavadi relativno popolno ekipo in lahko zmagaš tudi s 5-0. Zakaj? Točno zaradi tega, ker gostujočim tisti trenutek manjka pet igralcev, kar se bo naslednji krog zgodilo nam, ko bomo igrali v gosteh, in mi izgubili z istim rezultatom. V teh ligah preprosto ni merila. Domači teren ni prednost zaradi tega, kar predstavlja – ker je pač domač, navijači in podobno. Prednost je, ker ti pripelje več igralcev. Tudi tiste, ki se jim na gostovanje enostavno ne ljubi.

Takih pa je relativno veliko.

To je tisto, kar me ujezi. Sam sem nič kolikokrat menjal službo, samo zato, da sem lahko šel na tekmo. Motijo me tisti, za katere vem, da imajo čas, pa ne pomagajo ekipi.

Igralcev pa hitro zmanjka tudi takrat, ko pridejo porazi ali pa, ko so določeni nezadovoljni, ker ne igrajo.

Ampak slej ko prej bodo tudi ti igrali. Tega se nočejo zavedati. Kot sem že rekel, igralcev je malo. Celotna sezona je dolga. Igra lahko vsak. Potrebna je želja.

Če se dotakneva še malo samega delovanja kluba. Kako kaj stoji trenutno, predvsem finančno in organizacijsko?

Situacija je trenutno malenkost boljša kot je bila še pred nedavnim. Nekaj denarja smo dobili od občine, kar nam pomaga predvsem pri bistvenih stvareh kot so npr. prevozi, sendviči in te zadeve. Kaj več nimamo. Je pa problematična druga stvar. To je prevaljsko igrišče, ki je v katastrofalnem stanju. Pomisli, da so še sedaj na njem petarde in rakete od novega leta. Lansko leto je Nogometna šola Prevalje od občine dobivala denar in smo sami skrbeli za športni objekt. Letos so se odločili, da bodo skrbeli sami, ampak do sedaj se še nihče ni premaknil in kar koli postoril. In to je napaka, klub rabi tudi človeka, ki bo skrbel za celotno igrišče. Tako kot je včasih to počel Dorček (op. p., Prevaljčani ga zagotovo poznate), na primer.

Škoda je predvsem zato, ker je iz »luknje«, kjer bi morala stati tribuna, sedaj zrasel lep športni center. Ne bi bilo ravno prijetno videti, da bi nogometno igrišče predstavljalo slab vtis.

Poleti je ponavadi tam kar nekaj ljudi. Je igrišče z umetno travo, košarkarsko in odbojkarsko igrišče. Lahko bi zaživel tudi bife, ki je bil v času prve lige vseskozi poln. Vendar mora lastnik tega bifeja imeti čut in razumevanje za šport in ljudi, ki tja prihajajo. Bifeja ne more imeti vsak.

Ko si že omenil prvo slovensko ligo. Kako je bilo tukaj pred petnajstimi leti, ko se je nekako začel pohod na prvo ligo? Je bila velika razlika, če primerjaš z današnjim časom?

Razlika je bila v tem, da smo včasih igrali z vsem srcem za Korotan. Dejansko res. S ponosom smo igrali in naredili vse, kar je bilo tisti trenutek možno narediti. In naredili smo veliko.

Nedvomno.

Nenazadnje, vsi se sprašujejo, kdo je pripeljal Korotan v prvo ligo. Nihče se ne vpraša, kdo je pripeljal Korotan iz zadnje v drugo ligo. To je bil tisti pravi dosežek. Že res, da smo v drugi ligi dobili nove igralce, tujce, vendar so bili v tistem trenutku za rang boljši kot mi, ki smo igrali tukaj. Tak igralec je bil na primer Sami Dobreva. Ali pa Abdul Smajli. Kar se je dogajalo s tujci kasneje pri Korotanu je znano. Ni šlo več za kvaliteto, šlo je za korist, ki so jo imeli posamezniki pri vsem skupaj. Ampak pustiva to. Glavna napaka se je zgodila ravno zato, ker je pri nakupovanju tujcev vse skupaj šlo v nedogled. Pri tem se je pozabljalo na domače igralce. Ti igralci so zaradi tega bili odrezani. In kaj se je zgodilo? Domači igralci, ki bi sedaj morali igrati za Korotan, so takrat zamenjali klub. Teh igralcev Korotan sedaj nima. Z njihova kvaliteto -  moramo vedeti, da so bili to takrat perspektivni igralci – bi lahko prišli kakšno ligo višje. In sva spet pri začetnem problemu, pomanjkanju kadra. V našem klubu nimamo niti mladincev, ki bi nas lahko nasledili.

Glede na povedano, boš moral igrati nekje do 45. leta. Imaš željo v prihodnosti postati tudi trener?

Z veseljem bom igral, kakor dolgo bom lahko. Kar se tiče tega, da bi postal trener… Seveda imam željo, ampak v prvi vrsti je služba, ki jo opravljam sedaj.

Prejle si omenil Samija Dobrevo. Je bil res toliko boljši? Kaj je prinesel klubu?

Pri njem je ključno to, da se je v ekipo vklopil kot domačin. Rad je igral za Korotan, rad je prebival na Prevaljah, ljudje so ga imeli radi. Počutil se je kot, da je tu doma.

Kar za kasnejše tujce ne velja ravno. Menim, da je bil problem v tem, da je bilo takrat več domačinov in tako so se morali prilagajati tujci. Kasneje je bila situacija paradoksalno obrnjena. Bilo je več tujcev, prilagajali so se domačini. Zagotovo se spomniš, ko je Dobreva v zadnji minuti rešil obstanek v ligi?

To je bilo v zadnjem krogu prve lige. Igrali smo proti Ljubljani, AM  Cosmos. Dobreva je zadel čisto na koncu. Bilo je nepopisno veselje. Cela tribuna Prevaljčanov. Po tekmi, na avtobusu, je bilo neverjetno vzdušje.