Bajta T'k prajijo Intervju Intervju in film: Miha Kolar

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Naključno poiskano iz Kšajtnih

Naključno vam povejo

Bleferendum?
Jan Klančnik | Ponedeljek, 23 Junij 2008
Jan Klančnik Včerajšnji referendum je postregel z do sedaj najnižjo udeležbo v samostojni Sloveniji. Kje gre iskati vzroke? V slabi informiranosti volilcev? Gre za nezaupnico vladi ob nerodno zastavljenemu referendumu? Kaj pomenijo rezultati za prihodnost pokrajinske zakonodaje in kaj za Koroško?
Intervju in film: Miha Kolar PDF natisni E-pošta
Prispeval Igor Ranc, foto: Matej Kodrin   
Ponedeljek, 02 Junij 2008 22:30
Indeks člankov
Intervju in film: Miha Kolar
Stran 2
Vse strani

Miha Kolar je Ravenčan, dijak 4. letnika Gimnazije Ravne na Koroškem. Ravno v teh dneh se spopada z maturo, študiral pa bo računalništvo na FERI v Mariboru. Z videom se ukvarja tri leta, rezultat vsega akumuliranega znanja pa je, kot pravi sam, prvi »resni« film – Seven. Gre za dobre četrt ure dolg predstavitveni film sedmih koroških freeriderjev, ki se ga najverjetneje ne bi sramovali niti etablirani režiserji. Miha je s svojim filmom dokazal, da se da praktično brez denarja, z veliko truda in predvsem z veliko želje posneti dober, če ne celo odličen predstavitveni film.

Miho sicer odlikuje izjemen občutek za estetiko, ne manjka mu iznajdljivosti, kaj šele vztrajnosti. Skupaj z ekipo je posnel lep predstavitveni film, katerega zgodba se vrti okrog sedmih kolesarjev oziroma »freeriderjev«. Tudi če niste kolesarski navdušenci, je film vreden ogleda; predvsem, če ga gledate skozi prizmo fotografije in izjemnega občutka za kader.

Preden preberete intervju, vam torej toplo priporočam ogled filma. V boljši kvaliteti je na voljo na http://www.vimeo.com/bajta.

 


Kako dolgo se že ukvarjaš z video produkcijo?

To bo nekje 3 leta sedaj, prej sem se ukvarjal s fotografijo, ki pa je tudi nisem popolnoma opustil, tako da tudi še sedaj včasih poprimem za fotoaparat.

Od kje ti ideja za »bajkerski« film?

Enostavno – ker sem tudi sam »bajker«! Ko smo s prijatelji začeli voziti freeride, no, tedaj to še ni bil freeride, ampak mi smo bili freeriderji, smo vedno gledali ameriške MTB filme, zraven pa seveda sanjali, kako bomo nekoč tako vozili ter snemali takšne filme. Potem pa se je počasi začelo. Pričeli smo snemati krajše nekajminutne »clipe« s fotoaparatom, potem že malo boljše s kamero, zadnji izdelek pa je prav Seven.

Kaj točno je freeride?

Freeride je enostavno povedano prosti slog vožnje. Vsebuje skoke, trike v zraku, hitro vožnjo, skratka, kar ti poželi srce

Kaj pa ime – Seven? Si oboževalec trilerja Seven (Sedem) z Bradom Pittom in Morganom Freemanom?


Ne, naš Seven nima nič s hollywoodskim, pač pa je bil velik problem, ker do zadnjega nismo vedeli, kakšen bo naslov filma. Potem pa se mi je nekega dne utrnila ideja, da bi ga poimenovali kar po letu, torej 2007, ko pa sem videl, da je tudi 7 »igralcev«, sploh pa, da vozijo na sedmih različnih lokacijah, ni bilo več dileme o naslovu. Lahko bi rekli, da gre za trojno enotnost kraja, časa in dogajanja.

Kako dolgo ste snemali?

Snemali smo skoraj celo leto. Začeli smo zgodaj spomladi 2007, zadnji snemalni dan pa je bil nekje v oktobru. Potem pa je sledil še dober mesec montaže in urejanja.

Koliko vas je pri snemanju sodelovalo?

Sodelovalo nas je 7 »riderjev«, dva snemalca, fotograf ter pomočnik.

Kje vse ste snemali?

Kot sem že rekel, snemali smo na sedmih lokacijah - Uršlja gora, Šteharski vrh, Kozarnica, Žerjav, Obretanovo, Raduha in Pikovo.

Kakšne odzive je doživel tvoj prvenec?

V bistvu to ni bil prvenec, saj obstajajo že drugi starejši filmi, ampak lahko bi rekli, da je to prvenec v smislu prvega »resnega« filma. Odzivi so bili zelo dobri, saj so DVD-ji šli kot »frišne žemlce«, pohvale pa so padle iz kar nekaj strani.

Kaj pa odzivi iz drugih, manj »bajkerskih« sfer?

Enako kot iz bikerskih krogov, mogoče se edino ljudem, ki niso iz kolesarskih krogov, zdi nekoliko dolg in se ga naveličajo gledati.

Znano je, da si vse tehnične pripomočke izdeluješ sam. Od kje ti načrti?

Večino stvari, ki se jih lotim izdelovati, delam iz glave. Nekako si ustvarim podobo, kako naj bi izgledal končni izdelek, na podlagi fotografij komercialnih pripomočkov, ki se jih da videti povsod na internetu.

Koliko denarja si že prihranil s tem?

Crane, filmski žerjav, stane približno 3000 €, moj doma narejen pa me je stal približno 40 €. Seveda se teh dveh izdelkov ne da primerjati, saj gre pri profesionalni opremi za boljšo izdelavo, boljše materiale ter sploh večjo nosilnost. A za moje potrebe ter mojo kamero, ki sodi v lažji razred, mi zaenkrat doma narejena oprema služi 110 %.

 


Kako dolgo je trajalo snemanje z »zajlo«?

Snemanje za tistih pičlih nekaj kadrov je trajalo polna dva dneva, od sedmih zjutraj do osmih zvečer.


Kako je potekalo usklajevanje kolesarjev in kamere, da ste lahko ustvarili tako gladke prehode iz fokusa na naravo pa potem hkrati s premikom kamere ujeli še kolesarja?

Veliko je pripomogla radijska zveza (voki-toki), potem je potrebno pač samo nekajkrat ponoviti kader, enkrat se pa že posreči. Kadre smo ponavljali čisto različno, nekatere tolikokrat, da smo jih opustili in sploh niso prišli v film, nekateri pa se posrečijo že prvič.

Pozorni gledalci bodo na trenutke slišali cviljenje. Za kaj gre?

Ja, to je na žalost neizogibno, gre namreč za cviljenje zavor pri kolesih.

Ali je med snemanjem prišlo do kakšnih poškodb?

Ne, na srečo ne. Bile so pač standardne odrgnine, kaj hujšega pa ne.

Ste imeli točen plan, kaj in kako posneti, ali ste na licu mesta improvizirali?

Imeli smo neko približno vizijo, kaj želimo posneti, večina pa je bila improvizacija na terenu. Figurativno rečeno – šli smo delat stol, pri čemer smo vedeli, da bo imel najverjetneje štiri noge. (smeh)

Kaj pa zvok? So imeli kolesarji mikrofone?

Ne, za zvok je poskrbel mono-usmerjeni mikrofon, pritrjen na kamero.

Ali ste na prizorišče snemanja prikolesarili?

Da, kar nekajkrat, vendar za oddaljene lokacije to ni mogoče, sploh zaradi tega, ker je že samo filmske opreme ca. 20-25 kg.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Nameravaš posneti še kakšen film?

Načrtov za prihodnost ne delam rad, saj je potem vedno razočaranje, če nekaj ne uspe kot je bilo načrtovano. V interesu mi je, da bi posnel še kakšen film, kaj več pa raje ne bi rekel, da me ne bo kdo potem lovil za besedo. (smeh)

Kaj pa tematika naslednjih projektov? Boš nadaljeval v »bajkerski« tematiki?

Vsekakor me privlačijo »bajkerski« motivi, izziv pa mi bi bil posneti kaj igranega, z vsebino, pa tudi »bajk« bi bil prisoten. A tu je na žalost tako, mora biti film zelo dober, da je gledan, če je tako-tako, ga nihče ne pogleda.

Kakšni so bili odnosi v ekipi? Si bil vseskozi ti šef ali ste demokratično odločali o stvareh? Znane so namreč težave pri snemanju nizko ali celo brez-proračunskih filmov.

Odnosi so bili kar dobri, saj se na splošno nismo velikokrat sporekli. Seveda so bila nasprotna mnenja, pa smo ponavadi kar našli neko srednjo rešitev.

Kljub temu da gre za film brez proračuna, ste gotovo imeli stroške … Kdo vse vam je pomagal ter na kakšen način? Mama s sendviči?

Skozi film smo prišli res z minimalnimi stroški. Glede potrošnega video materiala, npr. kaset, sem stroške pokril sam, glede prevozov ter podobnih stvari pa se moramo zahvaliti staršem.

Kako to, da se nisi vpisal na kakšen bolj z videom povezan faks?

V Sloveniji je glede videa bolj slabo … Je sicer nekaj šol z višješolskim programom, pa še to so multimedijske šole. Ena od variant je tudi AGRFT – smer filmska režija, vendar lahko v Sloveniji, kot režiser, po domače povedano samo »crkneš«!

Kako nameravaš znanje iz računalništva uporabiti pri snemanju novih projektov? Najverjetneje je povezav ogromno …

Verjetno bi se dale potegniti kakšne vzporednice, predvsem pri kombiniranju video-internet ... Če povem po pravici, niti še ne razmišljam tako daleč naprej.

Poznaš še koga na Koroškem, ki se tako intenzivno ukvarja z video produkcijo?

Na Koroškem je glede video produkcije bolj slabo, veliko več je fotografov, ki imajo zrcalno-refleksne fotoaparate in podobno … Verjetno je vzrok za to tudi cena, saj je pri videu cena kar nekajkrat višja kot pri fotografiji.

Misliš, da je razlog tudi v tem, da je sama obdelava videa bistveno težja, in da zahteva veliko več znanja?

Verjetno da, predvsem pa video obdelava zahteva veliko več časa kot pa obdelava fotografij. Potrebuješ tudi izjemno močan računalnik, če ne se lahko zraven obdelave videa postaraš. (smeh)

Ti je že kdo ponudil sodelovanje pri kakšnem projektu?

Zaenkrat še ne, bi mi pa bil gotovo izziv.

Ali razmišljaš o tem, da bi se profesionalno ukvarjal z video produkcijo?

Sem že tudi razmišljal o tem, vendar je ta pot kar precej težavna. Moraš biti zelo dober, saj če si le približno dober, nisi nič in se ne moreš prodati.

Na kakšen način? Snemanje oglasov, filmov, videospotov?

Verjetno bi se lotil stvari v smislu oglasov oz. spotov za kakšna podjetja  …

Spremljevalna dejavnost bi lahko bila tudi izdelava tehničnih pripomočkov …

No, to počnem le za lastne potrebe in lastno zadovoljstvo, saj si vedno med izdelovanjem kakšne stvari rečem: »Nikol več se ne sprajim tega delat!«

Če na svoje ustvarjanje pogledaš s kritično distanco … Kje vidiš prostor za izboljšave?

Predvsem v dinamiki montaže, tudi pri snemanju ... Pravzaprav se da še mnogo izboljšati na vseh področjih.

Kaj pa teoretsko znanje? Si razmišljal, da bi naredil kakšen »šnelkurs« za snemanje filmov – v smislu priprave snemalne knjige, načina pisanja scenarijev in podobno?

O čem podobnem še nisem razmišljal, saj tega znanja še skoraj da nisem potreboval. Verjetno se bom za kaj takšnega odločil, ko bom v praksi spoznal, da ne gre več tako kot je šlo do sedaj – vse iz glave.

Ali je klasična in pa tudi digitalna fotografija »passe«? Zdi se namreč, da video vedno bolj izpodriva klasično fotografijo in tekst (za primer lahko navedem vest.si in pa tudi ostale slovenske in svetovne medije). Poleg tega je kamera dosegljiva praktično vsakomur …

Osebno se mi zdi še vedno bolj normalno prebrati neko novico ter zraven pogledati kakšno sliko, saj lahko tekst preletiš na hitro oz. pogledaš slike ob strani, in če te zanima, si vzameš čas in prebereš podrobno, v primeru videa pa je težava ta, da če hočeš pogledati, si moraš vzeti čas, ter pogledati celoten video prispevek. Lahko ga sicer na hitro »preskačeš«, vendar je zelo verjetno, da zgrešiš prav ključne stvari. Kamera je res dosegljiva praktično vsakomur, dobra kamera pa je dosegljiva redkim, saj je cena le-te ekvivalentna ceni kakšnim desetim majhnim kameram. Mislim, da je veliko enostavneje sestaviti tekst ter dodati nekaj dobrih fotografij, kot pa ustvariti dober video, tako v smislu vsebine kot tudi estetike.

Torej fotografija in tekst še nista za odpis?
Miha Kolar

Moj tekst je že v osnovi za odpis! Fotografije pa ne mislim opustiti, mogoče, da je zaradi videa zadnje čase le nekoliko na stranskem tiru. Nasploh pa … po mojem ne.

Na kakšen način kot ustvarjalec filmov gledaš filme? Ali v vsakem trenutku razmišljaš o tem, kako bi lahko to sam drugače posnel?

Pravzaprav ne razmišljam, kako bi sam drugače to posnel, pač pa razmišljam, kako je bilo posneto, saj me bolj kot sama režija zanima tehnična plat snemanja.

Ti je pomembnejša vsebina ali forma? Občutek imam, da je pri tvojem filmu poudarek predvsem na formi v smislu fotografije, manj pa na vsebini oziroma zgodbi.

Ja, na prvem mestu je zame oblika, čeprav se zavedam, da brez dobre zgodbe ni filma. Zato je tudi Seven posnet bolj po zgledu dokumentarnega oz. »bajkerskega« filma, kjer se pač prikazuje vsakega »riderja« posebej, ter se pokaže, kaj le-ta zna.

Kakšen je tvoj nasvet vsem, ki želijo posneti film?

Vseh stvari se je potrebno lotiti postopoma, dobro premišljeno. Jasno je, da je nemogoče iz prve posneti celovečerca z znano igralsko zasedbo.

Malce v šali … kdaj lahko pričakujemo registracijo s.p. Miha Kolar – videoprodukcija?

Uh ... Še lep čas ne. Do takrat pa: živel »šverckomerc«!

Kje te lahko sicer bralci, željni snemanja filmov, oglasov in predstavitvenih spotov, kontaktirajo?

Lahko preko elektronske pošte ( Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ), lahko preko telefona ali pač, kakor se kdo znajde.

 

 

Zadnje objave na Bajti


images/stories/articles.jpg
Ponedeljek, 16 Maj 2016 20:07
kolegice.jpg
Torek, 10 November 2015 19:22
Natalija
Ponedeljek, 09 November 2015 11:15
risa_a5.jpg
Nedelja, 08 November 2015 10:51
TaborZdravihSol2015.jpg
Torek, 27 Oktober 2015 21:12
povabimmail.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:20
kks_logo.jpg
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 19:06
coverbringit.png
Ponedeljek, 19 Oktober 2015 18:20
zborovske-mohorjan.jpg
Četrtek, 15 Oktober 2015 22:41

Najbolj brano v T'k prajijo

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti