Bajta T'k prajijo Intervju Intervju in film: Miha Kolar - Stran 2

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Robert Waltl, režiser in lutkar
Petek, 12. junij 2009
Robert Waltl
Robert Waltl je režiser, igralec, lutkar ... Ob vsem tem pa je tudi direktor in umetniški vodja popularnega Mini teatra, ki ga je ustanovil z Ivico Buljanom. Lutkovne predstave, ki jih je režiral, prejemajo priznanja po vsem svetu, redno pa se ustavljajo tudi na koroških odrih.

Naključno poiskano iz Kšajtnih

article thumbnailZoran Šteinbauer - Ukradeno sonce (2008)
Petek, 03. julij | Aleksandra Kocmut

Ko preberemo zapis o romanu na hrbtni strani knjige ali začnemo brati prvo poglavje Ukradenega sonca, mislimo, da bomo prebrali zgodbo. Zgodbo, ki nam jo bo povedalo slepo dekle. In če ne prej, nekje na začetku drugega dela romana ugotovimo, kako zel...


Naključno vam povejo

Zahod ni civilizacija in beseda primitivno ne obstaja
Nina Meh | Nedelja, 21. december 2008
Nina Meh 

"Hierarhično vrednotenje družbe in kulture je v veliki meri elitističen in evropocentričen pogled na svet, skozi oči zahodnjaka. Kulture so samo drugačne, ne več ali manj vredne. V svoji notranji strukturi imajo enake funkcije, na drugačen način. Ne manjvreden."

Pasica

Na Forumu so poved'li

"Ne žuriram."

Nordavind ga raje gavda. Tema Žuriranje na Koroškem.


Intervju in film: Miha Kolar - Stran 2 PDF natisni E-pošta
Igor Ranc, foto: Matej Kodrin   
Ponedeljek, 02. junij 2008 22:30
Indeks člankov
Intervju in film: Miha Kolar
Stran 2
Vse strani

Kako dolgo je trajalo snemanje z »zajlo«?

Snemanje za tistih pičlih nekaj kadrov je trajalo polna dva dneva, od sedmih zjutraj do osmih zvečer.


Kako je potekalo usklajevanje kolesarjev in kamere, da ste lahko ustvarili tako gladke prehode iz fokusa na naravo pa potem hkrati s premikom kamere ujeli še kolesarja?

Veliko je pripomogla radijska zveza (voki-toki), potem je potrebno pač samo nekajkrat ponoviti kader, enkrat se pa že posreči. Kadre smo ponavljali čisto različno, nekatere tolikokrat, da smo jih opustili in sploh niso prišli v film, nekateri pa se posrečijo že prvič.

Pozorni gledalci bodo na trenutke slišali cviljenje. Za kaj gre?

Ja, to je na žalost neizogibno, gre namreč za cviljenje zavor pri kolesih.

Ali je med snemanjem prišlo do kakšnih poškodb?

Ne, na srečo ne. Bile so pač standardne odrgnine, kaj hujšega pa ne.

Ste imeli točen plan, kaj in kako posneti, ali ste na licu mesta improvizirali?

Imeli smo neko približno vizijo, kaj želimo posneti, večina pa je bila improvizacija na terenu. Figurativno rečeno – šli smo delat stol, pri čemer smo vedeli, da bo imel najverjetneje štiri noge. (smeh)

Kaj pa zvok? So imeli kolesarji mikrofone?

Ne, za zvok je poskrbel mono-usmerjeni mikrofon, pritrjen na kamero.

Ali ste na prizorišče snemanja prikolesarili?

Da, kar nekajkrat, vendar za oddaljene lokacije to ni mogoče, sploh zaradi tega, ker je že samo filmske opreme ca. 20-25 kg.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Nameravaš posneti še kakšen film?

Načrtov za prihodnost ne delam rad, saj je potem vedno razočaranje, če nekaj ne uspe kot je bilo načrtovano. V interesu mi je, da bi posnel še kakšen film, kaj več pa raje ne bi rekel, da me ne bo kdo potem lovil za besedo. (smeh)

Kaj pa tematika naslednjih projektov? Boš nadaljeval v »bajkerski« tematiki?

Vsekakor me privlačijo »bajkerski« motivi, izziv pa mi bi bil posneti kaj igranega, z vsebino, pa tudi »bajk« bi bil prisoten. A tu je na žalost tako, mora biti film zelo dober, da je gledan, če je tako-tako, ga nihče ne pogleda.

Kakšni so bili odnosi v ekipi? Si bil vseskozi ti šef ali ste demokratično odločali o stvareh? Znane so namreč težave pri snemanju nizko ali celo brez-proračunskih filmov.

Odnosi so bili kar dobri, saj se na splošno nismo velikokrat sporekli. Seveda so bila nasprotna mnenja, pa smo ponavadi kar našli neko srednjo rešitev.

Kljub temu da gre za film brez proračuna, ste gotovo imeli stroške … Kdo vse vam je pomagal ter na kakšen način? Mama s sendviči?

Skozi film smo prišli res z minimalnimi stroški. Glede potrošnega video materiala, npr. kaset, sem stroške pokril sam, glede prevozov ter podobnih stvari pa se moramo zahvaliti staršem.

Kako to, da se nisi vpisal na kakšen bolj z videom povezan faks?

V Sloveniji je glede videa bolj slabo … Je sicer nekaj šol z višješolskim programom, pa še to so multimedijske šole. Ena od variant je tudi AGRFT – smer filmska režija, vendar lahko v Sloveniji, kot režiser, po domače povedano samo »crkneš«!

Kako nameravaš znanje iz računalništva uporabiti pri snemanju novih projektov? Najverjetneje je povezav ogromno …

Verjetno bi se dale potegniti kakšne vzporednice, predvsem pri kombiniranju video-internet ... Če povem po pravici, niti še ne razmišljam tako daleč naprej.

Poznaš še koga na Koroškem, ki se tako intenzivno ukvarja z video produkcijo?

Na Koroškem je glede video produkcije bolj slabo, veliko več je fotografov, ki imajo zrcalno-refleksne fotoaparate in podobno … Verjetno je vzrok za to tudi cena, saj je pri videu cena kar nekajkrat višja kot pri fotografiji.

Misliš, da je razlog tudi v tem, da je sama obdelava videa bistveno težja, in da zahteva veliko več znanja?

Verjetno da, predvsem pa video obdelava zahteva veliko več časa kot pa obdelava fotografij. Potrebuješ tudi izjemno močan računalnik, če ne se lahko zraven obdelave videa postaraš. (smeh)

Ti je že kdo ponudil sodelovanje pri kakšnem projektu?

Zaenkrat še ne, bi mi pa bil gotovo izziv.

Ali razmišljaš o tem, da bi se profesionalno ukvarjal z video produkcijo?

Sem že tudi razmišljal o tem, vendar je ta pot kar precej težavna. Moraš biti zelo dober, saj če si le približno dober, nisi nič in se ne moreš prodati.

Na kakšen način? Snemanje oglasov, filmov, videospotov?

Verjetno bi se lotil stvari v smislu oglasov oz. spotov za kakšna podjetja  …

Spremljevalna dejavnost bi lahko bila tudi izdelava tehničnih pripomočkov …

No, to počnem le za lastne potrebe in lastno zadovoljstvo, saj si vedno med izdelovanjem kakšne stvari rečem: »Nikol več se ne sprajim tega delat!«

Če na svoje ustvarjanje pogledaš s kritično distanco … Kje vidiš prostor za izboljšave?

Predvsem v dinamiki montaže, tudi pri snemanju ... Pravzaprav se da še mnogo izboljšati na vseh področjih.

Kaj pa teoretsko znanje? Si razmišljal, da bi naredil kakšen »šnelkurs« za snemanje filmov – v smislu priprave snemalne knjige, načina pisanja scenarijev in podobno?

O čem podobnem še nisem razmišljal, saj tega znanja še skoraj da nisem potreboval. Verjetno se bom za kaj takšnega odločil, ko bom v praksi spoznal, da ne gre več tako kot je šlo do sedaj – vse iz glave.

Ali je klasična in pa tudi digitalna fotografija »passe«? Zdi se namreč, da video vedno bolj izpodriva klasično fotografijo in tekst (za primer lahko navedem vest.si in pa tudi ostale slovenske in svetovne medije). Poleg tega je kamera dosegljiva praktično vsakomur …

Osebno se mi zdi še vedno bolj normalno prebrati neko novico ter zraven pogledati kakšno sliko, saj lahko tekst preletiš na hitro oz. pogledaš slike ob strani, in če te zanima, si vzameš čas in prebereš podrobno, v primeru videa pa je težava ta, da če hočeš pogledati, si moraš vzeti čas, ter pogledati celoten video prispevek. Lahko ga sicer na hitro »preskačeš«, vendar je zelo verjetno, da zgrešiš prav ključne stvari. Kamera je res dosegljiva praktično vsakomur, dobra kamera pa je dosegljiva redkim, saj je cena le-te ekvivalentna ceni kakšnim desetim majhnim kameram. Mislim, da je veliko enostavneje sestaviti tekst ter dodati nekaj dobrih fotografij, kot pa ustvariti dober video, tako v smislu vsebine kot tudi estetike.

Torej fotografija in tekst še nista za odpis?
Miha Kolar

Moj tekst je že v osnovi za odpis! Fotografije pa ne mislim opustiti, mogoče, da je zaradi videa zadnje čase le nekoliko na stranskem tiru. Nasploh pa … po mojem ne.

Na kakšen način kot ustvarjalec filmov gledaš filme? Ali v vsakem trenutku razmišljaš o tem, kako bi lahko to sam drugače posnel?

Pravzaprav ne razmišljam, kako bi sam drugače to posnel, pač pa razmišljam, kako je bilo posneto, saj me bolj kot sama režija zanima tehnična plat snemanja.

Ti je pomembnejša vsebina ali forma? Občutek imam, da je pri tvojem filmu poudarek predvsem na formi v smislu fotografije, manj pa na vsebini oziroma zgodbi.

Ja, na prvem mestu je zame oblika, čeprav se zavedam, da brez dobre zgodbe ni filma. Zato je tudi Seven posnet bolj po zgledu dokumentarnega oz. »bajkerskega« filma, kjer se pač prikazuje vsakega »riderja« posebej, ter se pokaže, kaj le-ta zna.

Kakšen je tvoj nasvet vsem, ki želijo posneti film?

Vseh stvari se je potrebno lotiti postopoma, dobro premišljeno. Jasno je, da je nemogoče iz prve posneti celovečerca z znano igralsko zasedbo.

Malce v šali … kdaj lahko pričakujemo registracijo s.p. Miha Kolar – videoprodukcija?

Uh ... Še lep čas ne. Do takrat pa: živel »šverckomerc«!

Kje te lahko sicer bralci, željni snemanja filmov, oglasov in predstavitvenih spotov, kontaktirajo?

Lahko preko elektronske pošte ( Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ), lahko preko telefona ali pač, kakor se kdo znajde.

 



 

Zadnje izjave z ulice

S Kristino, Vanjo, Erno, Ignacem in Štefko o novem slovenjgraškem centru
Četrtek, 03. september | Lucija Kac, Katja Žunec
article thumbnail

Nekaj manj kot štirinajst dni po odprtju novega trgovskega centra v Slovenj Gradcu sva se podali pred njihova vrata, da naključne mimoidoče povprašava o prvih vtisih. Tako sva srečnim izbrancem zastavili dve preprosti vprašanji – kaj menijo o...


Naključne izjave z ulice

O Črni nedelji z Maticem, Gašperjem in Jožefom
Torek, 31. marec | Jan Klančnik in Mitja Gruber
article thumbnail

V popoldanskih urah sva se dva sodelavca Bajte, eden z dežnikom in drugi brez, odpravila po stojnicah tradicionalnega sejma Črna nedelja na Ravnah. Mimoidoče, ki so najverjetneje zaradi slabega vre...


Najbolj brano v T'k prajijo


Obstaja tudi "druga zgodba"
Jure Lesjak (*projekt Lopa)
"Je takšno spoznavanje drugačnih pogledov in zgodb, ki gredo onkrat obstoječega oziroma dominantnega vzorca razmišljanja sploh smiselno? In nenazadnje, v primeru, da obstaja ta druga in večini zamolčana plat zgodbe,...Preberi več ...

Slovenija, od kod zaplankanost tvoja?
Ana Pisar (*projekt Lopa)
"In zares želim, da kot se s časovne distance spominjamo na borbe feministk za boljši položaj žensk in njihovo emancipacijo ter na kruto usodo nekaterih temnopoltih borcev za njihove...Preberi več ...

Družine so zakon
Nina Meh
"Za nasprotnike zakonika je resnična tradicionalna družina, za zagovornike pa dejstva, ki jih kaže družbena realnost. In družbeno dejstvo, ki ga ne moremo spregledati, je, da se je...Preberi več ...

Intervju: RK Slovenj Gradec 2011
Tadej Jelen (*projekt Lopa)
"Ekipa je bila sestavljena iz domačih fantov, ki so se odločili igrati za novoustanovljeni klub, kljub dejstvu, da smo začeli v najnižji kakovostni ligi"

Intervju: Lena Potočnik
Maša Čas (*projekt Lopa)
"Kot je narava v nestrpnem pričakovanju, da se poslovi od enega letnega časa in preide v drugega, je takrat tudi moja ustvarjalna duša nestrpna in domišljija kliče po ustvarjanju."...Preberi več ...

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q