|
Stran 1 od 2 Miha Kolar je Ravenčan, dijak 4. letnika Gimnazije Ravne na Koroškem. Ravno v teh dneh se spopada z maturo, študiral pa bo računalništvo na FERI v Mariboru. Z videom se ukvarja tri leta, rezultat vsega akumuliranega znanja pa je, kot pravi sam, prvi »resni« film – Seven. Gre za dobre četrt ure dolg predstavitveni film sedmih koroških freeriderjev, ki se ga najverjetneje ne bi sramovali niti etablirani režiserji. Miha je s svojim filmom dokazal, da se da praktično brez denarja, z veliko truda in predvsem z veliko želje posneti dober, če ne celo odličen predstavitveni film.
Miho sicer odlikuje izjemen občutek za estetiko, ne manjka mu iznajdljivosti, kaj šele vztrajnosti. Skupaj z ekipo je posnel lep predstavitveni film, katerega zgodba se vrti okrog sedmih kolesarjev oziroma »freeriderjev«. Tudi če niste kolesarski navdušenci, je film vreden ogleda; predvsem, če ga gledate skozi prizmo fotografije in izjemnega občutka za kader.
Preden preberete intervju, vam torej toplo priporočam ogled filma. V boljši kvaliteti je na voljo na http://www.vimeo.com/bajta.
Kako dolgo se že ukvarjaš z video produkcijo?
To bo nekje 3 leta sedaj, prej sem se ukvarjal s fotografijo, ki pa je tudi nisem popolnoma opustil, tako da tudi še sedaj včasih poprimem za fotoaparat.
Od kje ti ideja za »bajkerski« film?
Enostavno – ker sem tudi sam »bajker«! Ko smo s prijatelji začeli voziti freeride, no, tedaj to še ni bil freeride, ampak mi smo bili freeriderji, smo vedno gledali ameriške MTB filme, zraven pa seveda sanjali, kako bomo nekoč tako vozili ter snemali takšne filme. Potem pa se je počasi začelo. Pričeli smo snemati krajše nekajminutne »clipe« s fotoaparatom, potem že malo boljše s kamero, zadnji izdelek pa je prav Seven.
Kaj točno je freeride?
Freeride je enostavno povedano prosti slog vožnje. Vsebuje skoke, trike v zraku, hitro vožnjo, skratka, kar ti poželi srce
Kaj pa ime – Seven? Si oboževalec trilerja Seven (Sedem) z Bradom Pittom in Morganom Freemanom? 
Ne, naš Seven nima nič s hollywoodskim, pač pa je bil velik problem, ker do zadnjega nismo vedeli, kakšen bo naslov filma. Potem pa se mi je nekega dne utrnila ideja, da bi ga poimenovali kar po letu, torej 2007, ko pa sem videl, da je tudi 7 »igralcev«, sploh pa, da vozijo na sedmih različnih lokacijah, ni bilo več dileme o naslovu. Lahko bi rekli, da gre za trojno enotnost kraja, časa in dogajanja.
Kako dolgo ste snemali?
Snemali smo skoraj celo leto. Začeli smo zgodaj spomladi 2007, zadnji snemalni dan pa je bil nekje v oktobru. Potem pa je sledil še dober mesec montaže in urejanja.
Koliko vas je pri snemanju sodelovalo?
Sodelovalo nas je 7 »riderjev«, dva snemalca, fotograf ter pomočnik.
Kje vse ste snemali?
Kot sem že rekel, snemali smo na sedmih lokacijah - Uršlja gora, Šteharski vrh, Kozarnica, Žerjav, Obretanovo, Raduha in Pikovo.
Kakšne odzive je doživel tvoj prvenec?
V bistvu to ni bil prvenec, saj obstajajo že drugi starejši filmi, ampak lahko bi rekli, da je to prvenec v smislu prvega »resnega« filma. Odzivi so bili zelo dobri, saj so DVD-ji šli kot »frišne žemlce«, pohvale pa so padle iz kar nekaj strani.
Kaj pa odzivi iz drugih, manj »bajkerskih« sfer?
Enako kot iz bikerskih krogov, mogoče se edino ljudem, ki niso iz kolesarskih krogov, zdi nekoliko dolg in se ga naveličajo gledati.
Znano je, da si vse tehnične pripomočke izdeluješ sam. Od kje ti načrti?
Večino stvari, ki se jih lotim izdelovati, delam iz glave. Nekako si ustvarim podobo, kako naj bi izgledal končni izdelek, na podlagi fotografij komercialnih pripomočkov, ki se jih da videti povsod na internetu. Koliko denarja si že prihranil s tem?
Crane, filmski žerjav, stane približno 3000 €, moj doma narejen pa me je stal približno 40 €. Seveda se teh dveh izdelkov ne da primerjati, saj gre pri profesionalni opremi za boljšo izdelavo, boljše materiale ter sploh večjo nosilnost. A za moje potrebe ter mojo kamero, ki sodi v lažji razred, mi zaenkrat doma narejena oprema služi 110 %.
|
T'k prajijo 
