Bajta Kšajtni Film Jan Cvitkovič - Odgrobadogroba (2005)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica

Na Forumu so poved'li

"Ustanovi koroško ekipo. Vejk mamo nasutih pa zeranih tipov, ki bi jim tak šport prav pasal, da ne omenjam, da bi se zmanjšala količina nasilja ob vikendih."

Nikolaj V. Gogolj deli nasvete edinemu forumskemu navdušencu nad ameriškim nogometom - The Dude-u.


Jan Cvitkovič - Odgrobadogroba (2005) PDF natisni E-pošta
Vesna Paradiž   
Sobota, 26. april 2008 02:00

Jan Cvitkovič - Odgrobadogroba (2005)Slovenska tragikomedija v režiji Jana Cvitkoviča je njegov drugi celovečerec, ki sicer ni čisto dosegel mednarodnega uspeha prvega (Kruh in mleko), je pa vseeno dober prikaz slovenske vsakdanjosti z vsemi dobrimi in slabimi platmi vred.  Odlična filmska fotografija, poetični prizori in privlačna zgodba posrkajo gledalca v dogajanje in dajo filmu tisto piko na i, zaradi katere njegova aktualnost še dolgo ne bo zbledela.

Odgrobadogroba je Cvitkovičev drugi celovečerec; po izjemno uspešnem Kruh in mleko leta 2001 je leta 2003 posnel kratek film Srce je kos mesa, ki prav tako ni ostal mednarodno neopažen, leta 2005 pa se je lotil drugega celovečernega filma Odgrobadogroba, ki je spet pobral kar nekaj odmevnih mednarodnih filmskih nagrad.

Cvitkoviča lahko tako že po samo treh filmih označimo za enega najuspešnejših slovenskih filmskih režiserjev sploh. Svoje zgodbe piše sam, sam jih nato z režisersko taktirko prenese na platno. Če je bil Kruh in mleko predvsem drama s posameznimi svetlimi trenutki, je Odgrobadogroba predvsem komedija s posameznimi temnimi. Črna komedija pravzaprav. V njej nastopajo tako zelo slovenski karakterji, tako tipično slovenski dogodki, da gledalec težko ostane nepristranski. Glavni junak filma Pero (Gregor Baković) je samosvoj pogrebni govorec, ki v svoje govore prenaša svojo lastno filozofijo in poglede na svet. Temu nemalokrat pripomoreta prijatelj Šuki (Drago Milinović) in Perova simpatija Renata (Mojca Fatur). Namesto da bi se ta humorno obarvana kraška zgodba obrnila junakom v prid, pa gredo stvari po poti neke druge usode. Renata se podredi zahtevam avtoritativnega, morda že celo malo incestnega očeta, Šuki izgubi življenje po krvavem pokolu, ki ga je izvedel v čast Perove rahlo čudne sestre Ide (Sonja Savić), Pero pa ostane sam, osamljen, brez pravega smisla v življenju. V nasprotju s temi, katerih zgodbe se začnejo z upanjem v prihodnost in končajo v temi, pa se življenje v prid zasuče drugim, ki so bili tragični v začetku. Perov deda, ki v začetku filma že n-tič poskuša storiti samomor, kar sicer izpade bolj zabavno kot tragično, spet najde razlog za življenje; nasilni mož druge Perove sestre Vilme nenadoma doživi neke vrste razsvetljenje, postane vzoren mož in oče in vsi živijo srečno do konca svojih dni. Pa vendar, filma je konec, mi pa vemo, da se stvari lahko vsak hip spremenijo, padejo nazaj v iste tirnice, na ista stara pota.

S strani pozitivnega in negativnega, volje do življenja in prepuščenosti usodi in smrti, je film z ostrim rezom razdeljen na dva dela. Prvi je barvit, svetel, zabaven, dialogi so razigrani, vmes pade na dogajanje kakšna temna senca, ampak nič usodnega. Od trenutka, ko Ido posilijo, naprej, pa vlada prav groteskno, zamorjeno ozračje, govori se malo ali skoraj nič, karakterji se vdajo v svojo skoraj naturalistično determiniranost z dednostjo, okoljem in časom. Med vsem tem pa se tehnika snemanja, barve, način podajanja zgodbe nič ne spremenijo, s čimer kažejo, da so vsi vzponi in padci, vsi plusi in minusi življenja, kakorkoli tragični že, samo del enega sveta, ki ni zaradi njih nič drugačen, se ne ustavi, ampak gre naprej kot prej, ne glede na vse; razlika je opazna samo v karakterjih samih.

Zgodba je privlačna, tragična, prijetna, zabavna in grozljiva, takšna, kot je tudi vsakdanjost, in kaže tudi na stvari, ki se v tej vsakdanjosti dogajajo, pa se ne bi smele. Nekdo psihično zlorablja hčerko, ljudje vedo, pa se obnašajo, kot da ni nič. Drug fizično zlorablja ženo, ljudje vedo, pa se obrnejo stran. Vse prepogosti pojavi, da bi se nam zdeli nenavadni ali presenetljivi, pa vseeno šokantni, ko jih mimogrede vpete v zgodbo vidimo na platnu. Zato je Odgrobadogroba, čeprav po eni strani tipično »naš« film, film o zgodbi, kakršne piše življenje našega naroda, hkrati film o zgodbi, kakršne najdemo povsod po svetu. To dejstvo najbrž ni povsem spregledljiv razlog filmove mednarodne prepoznavnosti in uspešnosti in bo poskrbelo, da bo film aktualen še dolga leta v prihodnosti.

 

Ocena: 9/10

 

 

Naključno iz Kšajtnih

John Frankenheimer - The Manchurian Candidate (1962)
Rubrika: Film
Manchurian candidate režiserja Jonathana Demmeja smo lahko gledali 4 leta nazaj, tokrat pa ne bomo govorili o njegovem, sicer povprečnem filmu,...
Bajtin TV napovednik (od 25.4 do 1.5)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
Nov teden nov Bajtin TV napovednik, kakor je že ustaljena praksa. Ta teden dobrih vsebin ne manjka, katere si bomo v...
Bajtin TV napovednik (od 7. do 12. marca)
Rubrika: Bajtin TV napovednik
V tokratnem Bajtinem TV napovedniku za obdobje od 7.marca (sobota) do 12. marca (četrtek) smo za vas zopet izpostavili 10 ogleda...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti