Bajta Kšajtni Film Danny Boyle - Slumdog Millionaire (2008)

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Leposlovne objave

  • Primož Karnar - Slovenc naj bo!


  • Simon Orgulan - Tisti, ki je bil pahnjen v juho nesmisla - 3.del


  • Nina Retko - O grehu in pokori
  • Katja Martinčič - Č-B ples

Bajta hodi po sv(e)to

Pasica
Danny Boyle - Slumdog Millionaire (2008) PDF natisni E-pošta
Prispeval Katja Čičigoj   
Sobota, 21 Februar 2009 00:00

Danny Boyle - Slumdog Millionaire (2008)What can a slumdog possibly know? Se v uvodni sekvenci filma Slumdog Millionaire britanskega režiserja Dannyja Boyla sprašuje zasliševalec Jamala, dečka iz indijskega sluma, ki je tik na tem, da zmaga 20 milijonov rupijev na indijski verziji TV kviza Lepo je biti milijonar. Toda, kaj pa lahko britanski režiser ve o dečku iz indijskega sluma?

Tekom filma se junak otrese suma goljufanja s tem, da zasliševalcem pripoveduje o svojih življenjskih izkušnjah, preko katerih je po naključju prišel do poznavanja pravilnih odgovorov na zastavljena vprašanja; film v celoti pa tako preko spretne montaže treh ravni pripovedi, ki vse prevzamejo dramatično formo TV kviza, poda odgovor na začetno vprašanje, kako je Jamal lahko zmagal: ni šlo za A)goljufijo, B)srečo ali C)genialnost, temveč D)usodo. Toda ali ima tudi režiser dovolj tovrstnih »življenjskih izkušenj«, s katerimi lahko utemelji pristnost svojega odgovora na vprašanje o Jamalovem življenju? Ali gre zgolj za »goljufivo« zahodnjaško paternalistično new-age fascinacijo s kruto, a privlačno eksotično deželo?

A morda se vprašanje zdi napačno zastavljeno; filmu gotovo ne gre za pristni dokumentarni posnetek mumbaiskega podtalja. Indijski režiser Amir Khan opozarja, da so režiserji ustvarjalni ljudje, zgodbarji in ne nujno dokumentaristi. Toda ali je Boylova zgodba verjetna, estetsko prepričljiva? Salman Rushdie, indijski pisatelj, meni da ne- tudi tovrstni »magični realizem« mora temeljiti na neki minimalni verjetnosti.

Toda že sam koncept usode se izmika (zahodnjaški) kavzalni logiki verjetnosti (npr. naključno seznanjenje ravno z odgovori na vprašanja, ki bodo kasneje na kvizu, pravilno ugibanje zadnjega odgovora, naključje, da se Latika, Jamalova ljubezen iz otroštva, javi na »klic v sili« na bratov telefon itd.) Neverjetna je tudi sama forma filma, ki tako mučenje zasliševalcev kot krute podobe odraščanja v slumu zavije v turistično privlačno eksotično pestrost barv in glasbe.

Toda ravno neverjetnost, fantastičnost forme in vsebine ni posledica zahodnjaškega pogleda, temveč zavestni režiserjev poskus vnosa pristno indijske izkušnje: film namreč šolsko sledi logiki bollywoodskih masala filmov, popularnih mešanic komedije, akcije, romance, mjuzikla, ki temeljijo na dramatičnih zapletih, srečnih naključjih, ljubezenskih trikotnikih, družinskih sporih… Vse omenjene elemente lahko srečamo v Boylovem filmu.

Morda je pa ravno zahteva po družbeno-kritičnem realizmu značilno zahodnjaška zahteva. Gledalec, ki si ob uvodnih sekvencah mučenja v zasliševalnici in pripovedi o težavnem odraščanju v slumu obeta kritiko družbene hierarhije, kapitalistične sle po denarju, ki vidi v slednjem zgolj igro in ne vprašanje preživetja, kritiko postfordistične logike globalizacije, ki izvaža svoje formate na vzhod, ali prerod ameriškega sna v indijski preobleki, bo razočaran.

Tudi pripoved o Jamalovem življenju privzema formo TV kviza-  lažne dramatizacije, suspenza in spektakla, kot jo privzema tudi celoten film, grajen kot odgovor na uvodno vprašanje. Jamalovo sodelovanje pri kvizu ni vprašanje življenja in smrti- le sredstvo, da ponovno najde ljubljeno Latiko, za katero je prepričan, da bo gledala kviz. Njegova zmaga ni posledica življenjske iznajdljivosti, temveč usode. Kaj lahko utemelji tako neverjetna naključja? Ne krivični družbeni sistem ali upanje na njegovo preseganje, temveč zgolj- večna ljubezen. Kaj utemelji tako problematično zgradbo filma (estetizacija revščine in nasilja)? Ne problematizacija družbenih razmer, temveč- ljubezenska zgodba, pravljica.

In čeprav po Hitchcocku vse filmske zgodbe domnevno koreninijo v sugestiji za zgodbo boy meets girl, dobljeni v sanjah, v Boylovem primeru ta meeting presega iracionalnost vsakih sanj. Ali je tak tudi meeting vzhod/zahod, ki ga poskuša doseči? Kakšna je masala, ki nastane iz mešanja indijskih in evropskih začimb?

Odvisno od okusa. A tekne lahko zgolj kot masala, oz. njen posnetek. Zahodnjaku bodisi kot fascinantna, pikantna nova jed, kurioziteta ki jo je treba poskusiti, bodisi kot odvračajoča mešanica vsega, ki nam le vzbudi večjo željo po domačih štrukljih. A zavedati se moramo, da nam Boyle ponuja masalo iz londonske restavracije. Indijec je verjetno ne bi pojedel. Še dobro, da je jedilnik raznovrsten.

 

Izvirni prenos dramatične forme kviza na življenjsko zgodbo dečka iz indijskega sluma, ki pa ne udejanji svojega družbeno-kritičnega potenciala.

Ocena: 8/10


 

 

Naključno iz Kšajtnih

Psycho-Path - The Ass-Soul Of Psycho-Path (2008)
Rubrika: Muzika
Peti studijski izdelek slovenske skupine Psycho-Path, z naslovom The Ass-Soul of Psycho-Path, izdan marca 2008, je sestavljen iz enajstih avtorskih komadov,...
Nalepke zvestobe: Resnica o mojih rastlinah
Rubrika: Ostalo
Slaba vrtnarka sem. Slaba botaničarka sploh. Moja začetna vrtnarska vznesenost je bila lažna. O svojem vrtu in rožah in kako bo...
Tone Pavček - Ujedanke (2006)
Rubrika: Knjiga
Kdo ga ne pozna? Tone Pavček, pesnik, s katerim je večina rasla, dihala ter živela svoje proste sanje, nas je tokrat...
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q Vaše nastavitve zasebnosti