Na Forumu so poved'li
"glede na to, da vsaj 99% njihove ciljne populacije vsakodnevno uporablja internet, mi ni jasno, zakaj vztrajajo pri izdajanju tiskovine v nakladi 10.000 izvodov, medtem ko jim spletno stran krasi psihadelični non sequitur (freud na koki? arthur dent?)
v čem je fora - bi radi študente navadili/spodbudili k branju časopisov? dejte rajš meni gnar, da ga zapijem ..." kulpims raje bere članek na internetu. Tema Splavljena (nova) Tribuna.
|
|
Charles Bukowski - Zapiski Starega Pokvarjenca (2007) |
 |
 |
 |
|
Jure Lesjak
|
|
Sreda, 16. april 2008 02:00 |
 Če hočete izvedeti, kako plehko je vsakdanje življenje in hkrati ugotoviti, kako kratka, nezapletena in predvidljiva je razdalja oziroma praznina med banalnostjo in resnimi človeškimi težavami, zapakiranimi pod krinko realnosti, vzemite v roke Zapiske starega pokvarjenca, pod katere se je podpisal Charles Bukowski. Tehtni razmisleki ob branju tega čtiva vas lahko privedejo do (upravičenega) dvoma, ali je nenazadnje praktično vseeno, če pustimo, da se svet vrti z nami ali brez nas.
V pričujočem delu so zbrane številne kolumne Charlesa Bukowskega, ki jih je redno objavljal v underground časopisu Open City, v Los Angelesu. Kratke zgodbe, večinoma na nekaj straneh, tematizirajo klasične oziroma več kot značilne pripovedi pisca, ki se v največji meri vrtijo okoli žensk, seksa, pijančevanja in podobnih tem, ki so za Bukowskega večna stalnica. Preproste in trivialne pripovedi, ki vodijo do tipičnega branja na dušek, se lahko po eni strani interpretirajo kot zgolj izvrstno razvedrilno nadomestilo, na drugi strani pa zahtevnejši bralci zlahka prepoznajo in izluščijo presežno vrednost tega dela.
Humorno, zanimivo in predvsem direktno nizanje posameznih prizorov, ki so včasih res da za odtenek preveč napihnjeni ali pa vsaj za povprečnega človeka neobičajni, kaže na vsaj tri odprta vprašanja, ki se komplementarno dopolnjujejo na različnih nivojih: prvič, ali je možno, da se lahko kakšen posameznik izogne največjim banalnostim človekovega vsakdana?, drugič, ali je ta plitkost človekovega življenja vseskozi prisotna in vseobsegajoča?, in tretjič, ali je morda smiseln pomislek, da je mogoče največji manipulator našega poteka življenja ravno brezsmiselna banalnost z vso svojo vsebino, navkljub ali pa ravno zaradi dejstva, da nima realnega stika z navidezno resničnostjo, ki odloča o pomembnih in ključnih vprašanjih?
In ravno v tem je navidezna diskrepanca med banalnim in ključnim presežena oziroma ne obstaja, saj vsak posamezen dogodek izvira iz preprostih situacij in postane kompleksen šele po seštevku takšnih dogodkov. Povedano drugače, banalnost je na samem začetku nekompleksna. Če vztrajamo v omejenosti s tem stališčem, lahko pritrdimo, da Bukowski skozi posamezne kolumne oziroma zgodbe osupljivo ponazarja absolutnost posameznega dogodka ali problema, za katerega pa vsekakor ne moremo reči, da je omejen s pojmom totalnosti. Tako v končnem do kompleksnosti vodijo posamezni absolutni dogodki, ki nujno in praviloma izvirajo iz banalnosti, ta pa v začetni točki izvira iz nesmisla človekovega življenja, obstoja in ustvarjanja.
Vendar je ob napisanem potrebno pripomniti, da je banalnost, takšno kot skozi tekst prikazuje avtor, prignana skoraj da do skrajnosti. Ko Bukowski govori o tem, da je tisti, ki zapleten problem prikaže kot enostaven – umetnik, in narobe, da je tisti, ki enostaven problem prikaže kot zapleten – intelektualec ali filozof, je njegova percepcija kompleksnosti prekratkega dosega in pozablja na obraten proces, ki nastaja takrat, ko se kompleksno po posameznih delih ali pa v vsej svoji celoti reducira na posamezno banalnost. Tako je smisel oziroma nesmisel realnega življenja drugačnega in drugotnega izvora, ter postavlja izhodišče iz drugega zornega kota, ki je skozi posamezne probleme in situacije že vpet v mehanizem in sestavo kompleksnosti.
Delo sicer ni filozofsko (pravzaprav je zelo lahkotno in berljivo), kot je prikazano v zgornji recenziji, ampak je poglobljeno razmišljanje in sporočilnost zaznati le mestoma, obenem pa se to navezuje na ostale zapise. Zaradi te dodane filozofske komponente je delo vredno brati in s poglobljenim študijem nadgraditi. Nedojemanje tega aspekta, Zapiske starega pokvarjenca kaj kmalu neupravičeno prizemlji na tla sivega povprečja.
Ocena:8/10
|
|
Naključno iz Kšajtnih
Stojan Brezočnik, slikar
Rubrika: Kulturniški profili
Stojan Brezočnik je slikar, ki je diplomiral na Pedagoški akademiji. Dela kot likovni pedagog na osnovni šoli, kjer mnoge...
|
Dag Kleva - Kjer se cepi resničnost
Rubrika: Leposlovne objave
Dag Kleva - Kjer se cepi resničnost Končno je prispel do dežele, kjer se je cepila resničnost. S prelaza, do...
|
Olga Dečman Dobrnjič - V objemu pedofila (2008)
Rubrika: Knjiga
V objemu pedofila, pripoved trpinčenega otroka, ki v veliki in temačnih sobi z namenoma zastrtim oknom, na starinski zakonski postelji ob...
|
|
